080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Deseta obletnica krize
Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik
Letošnje poletje nam bo ostalo v spominu po rekordnem povojnem trendu rasti delnic na Wall Streetu in po deseti obletnice Velike finančne krize. O najdaljšem bikovskem trendu govorimo v borznem žargonu zato, ker delnice od marca 2009 v 113 mesecih niso padle za več kot 20 %, njihov povprečni letni donos pa je v tem času znašal skoraj 19 %.
Še pomnite, kako so takrat mnogi napovedovali konec sveta in trdili, da si finančni trgi ne bodo nikdar opomogli? Tako so pred desetimi leti izgledale naslovnice Wall Street Journala in Financial Timesa:
- 9/10/08: Lehman objavlja izgubo, načrtuje prodajo deležev in izločitev nepremičnin;
- 9/11/08: Zlato pade pod 750 USD, rast dolarja povzroči največji zdrs v osmih letih;
- 9/12/08: Bank of America vodi pogovore o Lehmanu, Paulson ne bo zagotovil javnih sredstev;
- 9/15/08: Največji padec ameriških delnic po padcu dvojčkov 9/11, Lehman razglasi bankrot;
- 9/16/08: Dan odločitve na Wall Streetu, Sklad denarnega trga Reserve pade pod 1 USD;
- 9/18/08: Panika na kreditnih trgih zgodovinskih razsežnosti.
Kako dolgo še lahko trajajo ugodna gibanja po 113 mesecih rasti tečajev? Načeloma ne pričakujemo večjih pretresov, dokler se bo nadaljevala aktualna gospodarska rast, ki se bo, kot kaže, prenesla tudi v leto 2019. Goldman Sachs na primer ocenjuje, da je do sredine naslednjega leta verjetnost recesije v ZDA okoli 10 %, signali nekaterih kvantnih modelov kažejo med 20 in 25 %, ampak na splošno so obeti pozitivni tudi za leto 2019.
Statistična analiza delniških donosov v času gospodarske rasti:
- padec delnic za več kot 10 % - verjetnost 4 %;
- pozitivni donos - verjetnost 87 %;
- donos več kot 10 % - verjetnost 53 %;
- donos več kot 20 % - verjetnost 31 % (vir: Goldman Sachs).
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 11. septembra v evrih v povprečju pridobili okoli šest odstotkov vrednosti: S&P 500 (+12,1 %), Dow Jones (+9,0 %), tehnološki Nasdaq (+19,8 %), evropski Stoxx Europe 600 (-3,9 %), nemški DAX (-9,9 %), japonski Nikkei (+4,2 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+5,9 %).
Trgi v razvoju - Trgi v razvoju pod pritiskom
Mag. Jure Dubravica,
direktor sektorja upravljanja naložb
Delniški trgi držav v razvoju sodijo med poražence letošnjega leta. Globalni delniški indeks držav v razvoju MSCI Emerging Markets Index je v očeh evropskega delničarja letos izgubil 5,5 %. Vrh tečajev smo videli januarja, od takrat pa beležimo postopno drsenje navzdol. Rdečo nit pesimizma, ki je zajel te trge, najdemo v močnem ameriškemu dolarju, dvigovanju obrestnih mer ameriške centralne banke in trgovinski vojni. Zadolženost gospodarstev v tuji valuti je na nivojih iz konca 1990 (Azijska kriza), kar povečuje njihovo ranljivost ob močnejšem dolarju in višjih obrestnih merah s strani ameriške centralne banke. Ta ima letos v načrtu še dva dviga ključne obrestne mere (skupno štiri) in predvidoma tri v letu 2019.
Prvi sta klecnili Turčija in Argentina, kjer se je še toliko bolj izpostavil primer slabega vodenja države. Turška lira je samo letos izgubila več kot 40 % vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem, argentinski peso okrog 50 %. To seveda povzroča težave, ko je treba vračati dolg tujim investitorjem. Dogodki v teh dveh državah še ne zadoščajo za trditev, da so trgi v razvoju pred veliko sistematično krizo, se je pa pesimizem prenesel na področja, ki so blizu teh žarišč (npr. evropski bančni sektor in Latinska Amerika).
Eden izmed zanimivih kazalnikov je podatek o denarnem toku tujih investitorjev v delnice družb iz držav v razvoju, ki ga meri ameriška družba FactSet Research Systems. Kljub padcem delniških tečajev in valut v Turčiji in Argentini so denarni prilivi v ETF sklade držav v razvoju pozitivni in pričajo, da dolgoročni investitorji še niso vrgli puške v koruzo. Negativne odlive imajo predvsem skladi, ki so usmerjeni v posamezne države (npr. že omenjeni Argentino in Turčijo), medtem ko splošni skladi držav v razvoju beležijo denarne prilive. Vlagatelji v povprečju ostajajo pozitivni glede dolgoročne slike držav v razvoju in povprečno priporočilo glede izpostavljenosti dolgoročnega vlagatelja do te skupine naložb ostaja okrog previdnih 10 % celotnega portfelja.
Slovenija: Presežek v trgovinski bilanci
Uroš Selič,
upravljavec - analitik
V Sloveniji se po zadnjih podatkih Banke Slovenije nadaljuje zmernejša rast gospodarske aktivnosti in klime. V najnovejšem povzetku makroekonomskih gibanj banka ugotavlja, da se kompozitni kazalnik gospodarske rasti in modelska ocena gibata z medletno stopnjo rasti med 4,0 in 4,5 %. Slovenija je v juliju 2018 izvozila in uvozila vrednostno več blaga kot v juliju 2017: izvoz je bil višji za 16,3 % in je znašal 2,7 milijarde EUR, uvoz pa za 15,2 % in je znašal 2,6 milijarde EUR. Vrednosti obeh, tako uvoza kot izvoza, sta bili v juliju 2018 višji tudi od povprečnih vrednosti mesečnega izvoza in uvoza v prejšnjem letu (vrednost izvoza za 15,4 %, vrednost uvoza pa za 12,0 %). Presežek v blagovni menjavi s tujino je bil med letošnjimi meseci doslej najvišji v juliju, 141,4 milijona EUR. Največji del tega presežka je bil presežek, dosežen v trgovanju z državami nečlanicami EU (87,6 milijona EUR). V juliju 2018 je bila pokritost uvoza z izvozom 105,5-odstotna.
Skupina Sava Re je v polletju ustvarila 14,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 17,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na padec dobička je pomembno vplivalo neurje s točo v Črnomlju in okolici, ki je skupini povzročilo za 4,6 milijona evrov škode, so zapisali v Savi Re. Bruto premija je zrasla za 3,7 odstotka na 308,6 milijona evrov.
Skupina Luka Koper je v prvem letošnjem polletju dosegla 35 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 27 odstotkov več kot leta 2017. V ta znesek je treba sicer všteti prejeto odškodnino v višini 9,1 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje so dosegli 113 milijonov evrov. Brez upoštevanja enkratnega dogodka prejete odškodnine na podlagi lanske nesreče, ko se je zaradi trka ladje med neurjem poškodovalo ter zrušilo obalno mostno dvigalo, bi čisti dobiček v obdobju med januarjem in junijem dosegel 27 milijonov evrov, kar bi bilo na ravni doseženega v prvem šestmesečju lani. Ladijski pretovor v koprskem pristanišču je z 12 milijoni ton ostal na ravni prvega lanskega polletja, se je pa za šest odstotkov na 488.000 ton povečal pretovor kontejnerjev, za 17 odstotkov na 409.000 vozil pa pretovor avtomobilov. Pri obeh oblikah tovora so imeli marca tudi najvišji mesečni pretovor v zgodovini družbe.
Dolžniški trgi - Grčija izstopila iz programa evropske pomoči
Mag. Rene Redžič,
upravljavec naložb
Konec junija so finančni ministri evroobmočja v Luksemburgu sklenili dogovor, ki je Grčiji s koncem avgusta omogočil formalno slovo od evropske »trojke«. Grčija je po osmih letih zaključila s tretjim programom pomoči. V tem obdobju je od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 mrd EUR pomoči. Tudi po koncu programa bo država v prihodnjih letih morala nadaljevati z varčevalnimi ukrepi, saj delež dolga v BDP znaša nevzdržnih 179 %. Med drugim bo morala Grčija do leta 2022 dosegati primarni proračunski presežek v višini vsaj 3,5 % BDP, zatem pa do leta 2060 vsaj 2,2 % BDP. V stabilizacijskem skladu bodo za Grčijo na voljo denarna sredstva v višini 24 mrd EUR, a le za omejen čas do junija 2020. Čeprav se dolgoročne zaveze Grčije ne zdijo dosegljive, so trgi Grčiji v zadnjem letu dni naklonjeni. Zahtevana donosnost na desetletno grško obveznico se je tako na medletni ravni znižala iz nivojev pri 5,46 % na trenutnih 4,12 %.
Med zanimivejšimi makroekonomskimi podatki velja izpostaviti inflacijo v območju evra, ki je avgusta 2018 na letni ravni dosegla 2 %. Stopnja inflacije se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala za 0,1 %. Za enak odstotek se je znižala tudi osnovna inflacija (brez upoštevanja cen energentov, hrane, alkoholnih pijač in tobaka), ki je dosegla 1,0 % (prejšnji mesec 1,1 %). Nadalje je mogoče v Evropi zaznati slabšanje gospodarske klime. Posledično je Evropska centralna banka (ECB) v svoji zadnji napovedi znižala pričakovano rast gospodarstva v letu 2018 z 2,4 % na 2,1 %.
Ameriška centralna banka (Fed) je na avgustovskem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 1,75 % in 2,0 %. Ob dobri makroekonomski sliki, ko je stopnja brezposelnosti zgodovinsko nizka (3,9 % v mesecu avgustu), inflacija pa se počasi a vztrajno povečuje (zadnji podatek za julij znaša 2,9 %), je pričakovati, da bo Fed v letošnjem letu obrestno mero dvignil še dvakrat. Trg trenutno z 96-odstotno verjetnostjo pričakuje, da bo do naslednjega dviga prišlo že v septembru, ponovno za 25 bazičnih točk. Morebiten dvig ključne obrestne mere bi obrestno mero povzdignil na 2,25 %. Ta se tako vztrajno približuje nivoju pri 2,875 %, ki se trenutno smatra kot nevtralna obrestna mera Fed, kar pomeni, da je to raven, kjer se je monetarna politika v ZDA normalizirala.
