Borzni trendi - september 2021 | SAVA INFOND

Damjan Kovačič, Uroš Selič, Jure Rogač
Datum objave
Dne  15.09.2021

Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu.

 

Razviti trgi – Delniški trgi blestijo tudi v slabšem vremenu

Damjan Kovačič

Damjan Kovačič
specialist za upravljanje investicijskih skladov


Poletje se počasi končuje, otroci se vračajo v šole, trdoživi in nadležni koronavirus je še vedno del našega vsakdana, delniški indeksi na razvitih trgih pa se še vedno ne ozirajo na visok zid skrbi in postavljajo zgodovinske rekorde. Ameriške delnice so do začetka septembra pridobile več kot 20 odstotkov vrednosti, s čimer so se povzpele na šesto mesto lestvice donosov po drugi svetovni vojni. Borzni indeks S&P 500 je šele petnajstič po vojni dosegel 7-mesečni zaporedni niz rasti, še bolj redek statistični podvig pa je, da nismo imeli nobenih resnih negativnih popravkov, ki bi bili višji od petih odstotkov. Če se bodo trgi brez večjih prask uspeli prebiti skozi sezonsko muhast in nepredvidljiv september, bi lahko, ob dobrem zaključku leta, celo naskakovali zmagovalni oder v kategoriji najboljših tveganju prilagojenih donosov vseh časov. Na tej Sharpovi večni lestvici so namreč trenutno v vodstvu leta 1954, 1958, 1995, ter leto 2017, ki se ga še vedno spominjamo po izjemno robustni in sinhroni globalni gospodarski rasti.

pregled donosnosti borznih indeksov 

Kadar so v preteklosti delnice v prvih osmih mesecih leta dosegale približno podobne donose, so nato do konca leta v več kot 80 odstotkih nadaljevale s podobnim tempom rasti, v povprečju so pridobile dodatnih pet odstotkov vrednosti. Seveda moramo tovrstne »primitivne« statistike vedno jemati z veliko rezerve, posebej, kadar imamo na voljo tako majhen pretekli vzorec desetih ponovitev.

Kot že velikokrat doslej se delniški in obvezniški trgi ne vznemirjajo preveč zaradi nekoliko slabših rezultatov z ameriškega trga dela. Ta je bil na prvi pogled veliko razočaranje s samo 235.000 namesto pričakovanih 750.000 novoustvarjenih delovnih mest. Dobra novica je, da se je stopnja brezposelnosti kljub temu znižala na 5,2 %, slaba novica pa je, da je še vedno delovno aktivnih dobrih pet milijonov Američanov manj kot pred pandemijo, delež delovno aktivnih pa je pri 61,7 % za okoli dve odstotni točki nižji kot februarja 2020. Povprečna urna postavka se je v zadnjem letu zvišala za 4,3 % na 30,7 dolarja, predvsem v zadnjih treh mesecih pa so se stroški dela dvignili v nebo, saj so na letni ravni naraščali celo po 10 odstotkov.

Udeleženci na trgih se torej zaenkrat ne bojijo zoprnega stagflacijskega scenarija, ki bi ga lahko nakazovale številke s trga dela, in se raje osredotočajo na podatek, da je tri četrtine podjetij že preseglo prihodke pred pandemijo, hkrati pa so se od sredine marca nepričakovano odlično odrezale delnice podjetij, ki imajo višje stroške dela.
 

Trgi v razvoju – Donose kvari kitajski delniški trg

Uroš Selič

Uroš Selič
specialist za upravljanje investicijskih skladov


Vlagatelji, ki investirajo v delnice na trgih v razvoju, v letošnjem letu ne morejo biti zadovoljni z doseženimi donosi, predvsem zaradi kitajskega delniškega trga, ki je eden redkih svetovnih indeksov, obarvan z rdečo barvo in z več kot 10-odstotnim padcem od začetka letošnjega leta.

V zadnjih dveh mesecih so predvsem kitajske tehnološke delnice doživele najhujše padce po svetovni finančni krizi, saj so v povprečju padle za več kot 23 odstotkov. Vladni nadzor tehnološkega sektorja na Kitajskem, ki se je pričel že pred več kot letom dni, se je letos še okrepil z napadom proti dobičkonosni izobraževalni industriji in z najstrožjim zakonom o zasebnosti podatkov na svetu, v zadnjem tednu pa prihajata še ureditev igranja videoiger za mladostnike in poostren nadzor nad razširjanjem vsesplošnih vsebin. Beseda „Skupna blaginja“ se vse pogosteje uporablja v vladnih govorih, ki nakazujejo višje davke za podjetja in večjo prerazporeditev bogastva.

Mnogi vlagatelji se že sprašujejo, ali je že čas za nakup kitajskih tehnološki delnic, ki v primerjavi z ameriškimi tehnološkimi velikani, kotirajo z velikim diskontom. Mnenja na trgu so precej deljena, a če povzamemo v zadnjem času precej popularno ameriško vlagateljico Cathie Wood, ki je zaslovela ravno z tehnološkimi delnicami, pravi, da so za nakup primerne samo tiste kitajske tehnološke delnice, ki bodo sodelovale z regulatorji in so v skladu s kitajskimi strateškimi cilji. Zdi se, da Kitajska vstopa v novo politično obdobje, v katerem komunistična partija prevzema še bolj dominantno vlogo pod predsednikom Xi Jinpingom, ki se pripravlja na svoj tretji mandat v prihodnjem letu. Opazil je, da je med Kitajci razširjena zaskrbljenost zaradi družbene neenakosti in bo to skušal popraviti z prerazporeditvijo dobičkov bogatih, še posebej velikih dobičkonostnih podjetij, k skupnemu dobro.

Drugi trgi v razvoju se več ali manj gibajo nadpovpečno dobro. Še posebej velja omeniti najpomembnejši indijski indeks Nifty 50, ki je od začetka leta pridobil skoraj 30 odstotkov, in tudi ruski indeks MOEX Russia, ki je kljub večletnim zahodnim sankcijam na krilih višjih cen nafte in še posebej zemeljskega plina pridobil prav tako blizu 30 odstotkov donosa.

gibanje indeksa MSCI EM 
 

Slovenija – BDP in zaposlenost rasteta

Uroš Selič
specialist za upravljanje investicijskih skladov

Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. K rasti so največ prispevali končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije. Končna potrošnja gospodinjstev se je v drugem četrtletju 2021 povečala za 18,8 odstotka. Tokratno povečanje končne potrošnje gospodinjstev je bilo za 5,7 odstotne točke večje od njenega upada v drugem četrtletju 2020, zato je bila v drugem četrtletju 2021 celo višja od tiste v drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev.

Skupna zaposlenost je v drugem četrtletju 2021 znašala 1.044.000 oseb, kar je za 1,4 % oz. približno 14.000 oseb več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu.

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta na letni ravni v povprečju povečale za 2,1 odstotka, na mesečni pa za 0,1 odstotka. Slovenska inflacija je bila tako precej pod avgustovsko ravnjo v evroobmočju. Avgustovska letna inflacija v evroobmočju se je gibala pri treh odstotkih, kar je precej nad dvoodstotnim srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke.

V prvi polovici leta 2021 je Skupina Luka Koper dosegla dobre poslovne rezultate. Skoraj vsi finančni kazalniki izkazujejo boljše rezultate tako od načrtovanih kot od doseženih v primerljivem lanskem obdobju. Rast skupnega pretovora sta poganjali predvsem obe strateški blagovni skupini, kontejnerji in avtomobili, ki sta tudi v primerjavi z izbranimi evropskimi pristanišči izkazovali ene najvišjih odstotkov rasti v branži. Sorazmerno s povečevanjem pretovora so se povečali tudi čisti prihodki od prodaje iz naslova tržne dejavnosti in dosegli 111,1 milijona evrov ali osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 17,7 milijona evrov, kar je za tri odstotke več, predvsem zaradi višjih čistih prihodkov od prodaje. Ti so pozitivno vplivali tudi na čisti poslovni izid Skupine, ki je v obdobju januar – junij znašal 15,4 milijona evrov, dva odstotka več kot v primerljivem obdobju preteklega leta.
 

Dolžniški trgi – V pričakovanju odziva centralnih bank

Jure Rogač, specialist za upravljanje investicijskih skladov

Jure Rogač
specialist za upravljanje investicijskih skladov


Po padcu BDP v 2020 se je ekonomska aktivnost v razvitih državah opomogla, predvsem s pomočjo povečane državne potrošnje, stimulativne monetarne politike in drugimi aktivnostmi omejitve posledic pandemije covid-19. Omenjeni učinki se odražajo v rasti gospodarstva in povišani inflaciji, kjer ima slednje pomemben vpliv na zahtevane donose obveznic. Povprečna letna inflacija evroobmočja se je v avgustu 2021 dvignila iz 2,2- na 3,0 odstotke glede na mesec julij, medtem ko je leta 2020 znašala negativnih -0,2%. Podobno je tudi v ZDA, kjer je inflacija julija 2021 narasla na visokih 5,4 %, leto prej pa je bila na ravni 1,0 %.

Donosnost državnih obveznic je rahlo narasla po tem, ko je več svetovnih centralnih bank naznanilo, da bi se ekspanzivna politika pomoči gospodarstvu lahko kmalu znižala. Prva med njimi je bila Južna Koreja, ki je dvignila obrestne mere za 25 bazičnih točk na 0,75 %. V ZDA je na zasedanju centralnih bankirjev v Jackson Hole prvi mož Feda, Jerome H. Powell, namignil, da bi v ZDA v četrtem kvartalu 2021 lahko začeli zmanjševati odkupe obveznic, po drugi strani pa še vedno zasledovali polno zaposlenost in vzdržno 2-odstotno inflacijo. Podobno so vse oči uprte v nadaljnje korake ECB, ki bo zasedala 9. septembra. V nasprotju z ZDA se v evrskem območju zaenkrat ne pričakuje zniževanja odkupa obveznic ampak predstavitev dolgoročnih programov kvantitativnega sproščanja, ki bo nadomestil PEPP, katerega zastavljen mandat se izteče marca 2022.

Zahtevana donosnost na 10-letne ameriške državne obveznice je zrasla iz 1,17 % v začetku avgusta na 1,28 %. Tudi zahtevana donosnost državnih obveznic v Evropi je sledila trendu, saj sta 10-letni nemška in britanska obveznica rahlo porasli, prva na -0,44 % (v začetku avgusta -0,46 %) in druga na 0,58 % (v začetku avgusta 0,56 %). Indeks podjetniških obveznic iBoxx € Corporate je glede na začetek leta pridobil 0,3 %. Zahtevane donosnosti podjetniških obveznic naložbenega razreda kotirajo pri negativnih vrednostih, medtem ko se obveznice zunaj naložbenega razreda nahajajo v pozitivnem donosu. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Sklade lahko tudi primerjate med seboj - izberite do tri:

Označite sklade, ki jih želite primerjati NAZIV TIP SKLADA NALOŽBENA USMERITEV OCENA TVEGANJA / DONOSA
Infond Balkan
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Dividendni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Družbeno odgovorni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Evropa
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Financials
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Globalni defenzivni
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Globalni delniški
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Globalni fleksibilni
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Globalni uravnoteženi
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Kitajska
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Kratkoročne obveznice - EUR
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Megatrendi
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Naložbeni cilj 2040
TIP SKLADA
Sklad ciljnega datuma
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Obvezniški - EUR
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Razviti trgi
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Select
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Smart Quality
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Surovine in energija
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Tehnologija
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Trgi v razvoju
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond ZDA
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Zdravstvo
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
PRIMERJAJ IZBRANE SKLADE
Izberite dva ali največ tri sklade za primerjavo.
 
Izpostavljeni skladi
Infond Razviti trgi, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Tehnologija, delniški podsklad
Aktualno
Borzni trendi - oktober 2021
14.10.2021
Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu.
Zaradi logističnih težav si kupci lahko premislijo
13.10.2021
Če smo pričakovali, da se bodo globalne dobavne verige zacelile po naravni poti, se to zdaj ne dogaja.
Polovični vstopni stroški do 31. oktobra
30.09.2021
Akcija velja za vplačila prek sklice Nove KBM in družbe Sava Infond
*Podatki na tej spletni strani niso oglasno sporočilo in ne predstavljajo naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomenijo ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji enot investicijskih kuponov vzajemnih skladov ali katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb in naložbenih skupin, temveč so samo informativne narave in predstavljajo kratko informacijo bistvenih značilnosti sklada, trgov vrednostnih papirjev oz. posameznih vrednostnih papirjev.
Podrobne in zavezujoče informacije o skladih so navedene in dosegljive samo v dokumentih Ključni podatki za vlagatelje, Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjem revidiranem letnem in polletnem poročilu sklada, ki so objavljeni na tej spletni strani. Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazan donos. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. V primerih, ko izbrani datumi padejo na nedelovne dni, je prikazana oziroma upoštevana vrednost enote premoženja zadnjega veljavnega obračunskega dne.
Družba morda je ali še bo za račun skladov v upravljanju ali v lastnem imenu sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedeni v vsebinah na tej spletni strani, lahko pa so ali bodo to počele tudi osebe, ki so sodelovale pri pripravi teh vsebin, vse v skladu s Politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je dostopna na spletni strani www.infond.si.
Družba ne odgovarja za morebitno neposredno ali posredno škodo, obveznosti in/ali izgubo, nastalo kot posledica odločitve na podlagi predmetnega informativnega gradiva.
Družba tudi ne prevzema odgovornosti zaradi napačnih ali nepopolnih podatkov in/ali informacij v vsebinah na spletni strani, razen v primeru naklepa ali velike malomarnosti družbe ali njenih predstavnikov, kar se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Prosimo, upoštevajte tudi podrobnejše opozorilo vlagateljem.
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.