Prva polovica leta 2026 je vlagateljem ponudila skoraj vse, kar lahko zamaje finančne trge: geopolitične napetosti, nihanja cen energentov, spremembe v denarni politiki centralnih bank in nadaljnji razmah umetne inteligence. Medtem ko se poletje začenja in mnogi razmišljajo o dopustu, se na svetovnih trgih že oblikujejo zgodbe, ki bodo vplivale na gospodarstvo in naložbe v drugi polovici leta.
Eden najpomembnejših dejavnikov ostaja geopolitična negotovost na Bližnjem vzhodu. Potem ko je bila ponovno odprta Hormuška ožina, skozi katero potuje velik del svetovne trgovine s surovo nafto, se oskrba s surovo nafto sicer postopoma normalizira. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da popolna vrnitev v običajno stanje ne bo hitra. Geopolitična trenja, poškodovana infrastruktura in logistične omejitve še naprej ustvarjajo pritisk na energetske trge. To pomeni, da lahko cene energije ostanejo občutljive na vsak nov politični ali vojaški zaplet.
Druga pomembna tema je ameriška centralna banka. Trgi so zadnje zasedanje ameriške centralne banke (Fed) razumeli kot bolj »jastrebje«, kar pomeni, da vlagatelji pričakujejo strožjo denarno politiko in možnost nadaljnjih dvigov obrestnih mer. Običajno višje obrestne mere niso dobra novica za delniške trge, saj podražijo financiranje podjetij in zavirajo gospodarsko rast. Zanimivo pa je, da se je trg na tokratne signale odzval precej mirno. Številni vlagatelji namreč ocenjujejo, da lahko hitra rast produktivnosti, povezana z umetno inteligenco, vsaj delno izravna negativne učinke višjih obrestnih mer.
Prav umetna inteligenca ostaja osrednja naložbena zgodba leta 2026. Doslej so bili največji zmagovalci predvsem tehnološki velikani, vendar analitiki vse bolj opozarjajo, da bi se lahko naslednja faza rasti odvijala drugje. Pomembna priložnost naj bi bila v podjetjih, ki doslej niso bila v središču pozornosti, zdaj pa uspešno vključujejo umetno inteligenco v svoje izdelke in poslovne modele. Takšna podjetja najdemo med ponudniki programske opreme, internetnimi družbami in podjetji s področja digitalnih plačil. Za vlagatelje bo zato ključno vprašanje, kdo bo pravočasno prepoznal naslednje zmagovalce na področju umetne inteligence.
Veliko pozornosti bo v prihodnjih mesecih namenjene tudi dogajanju v Aziji. Države v razvoju so letos pokazale precejšnjo odpornost, k čemur so prispevali ugodnejši geopolitični pogoji, močno domače povpraševanje in rast naložb v umetno inteligenco. Posebej izstopa Južna Koreja, ki je pomemben proizvajalec polprevodnikov in pomnilniških čipov. Zaradi močnih poslovnih rezultatov podjetij in ugodnega cikla v industriji pomnilniških čipov analitiki ostajajo optimistični glede prihodnjih gibanj korejskega delniškega trga.
Pomembna tema za Evropo pa ostaja Kitajska. Novi kitajski petletni razvojni načrt dodatno spodbuja domača podjetja, da postanejo konkurenčna na svetovnih trgih. Ne gre več le za nizke cene izdelkov, temveč vse bolj tudi za tehnološko naprednost. Evropska podjetja se tako soočajo z vedno močnejšo konkurenco, zlasti v industriji, tehnologiji in proizvodnji naprednih izdelkov. Po drugi strani pa ta razvoj odpira tudi nove poslovne priložnosti za podjetja, ki znajo izkoristiti rast kitajskega gospodarstva.
Če potegnemo črto, bo druga polovica leta 2026 verjetno zaznamovana z iskanjem ravnovesja med negotovostjo in optimizmom.
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:
080 22 42
info@infond.si




LinkedIn
Facebook
Instagram
YouTube