Pogumno v drugo polletje | SAVA INFOND

Morda je videti preprosto, pa ni. Predstavnikom 27 evropskih držav, ki se sicer težko uskladijo za karkoli, je prejšnji teden uspelo doseči skupni dogovor o 750 milijard evrov vrednem skladu za okrevanje, ki bo pomagal evropskim državam iz najglobje recesije po drugi svetovni vojni. Obenem je dogovorjen še sedemletni skupni proračun v višini 1.074 milijard evrov. Velik del bo namenjen projektom, ki so v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, in digitalni transformaciji unije.

V EU smo očitno potrebovali resno skupno krizo, da smo se pripravljeni tudi finančno bolj povezati. Končno je Evropska unija dala svetu jasen signal notranje kohezije ter si določila usmeritev za nadaljnji razvoj in zbliževanje unije, kar je mejnik v skupni zgodovini. Ta fiskalni ukrep je bil potreben tako denarno kot politično. Če je v zadnjem desetletju vodilno vlogo rešitelja prevzela monetarna politika Evropske centralne banke, zaradi katere imamo nizke obrestne mere, imamo zdaj še izrazito podporo fiskalne politike na najvišji ravni. Izredno močna kombinacija, ki je kapitalski trgi ne bodo spregledali. Na dan objave je delniški indeks petdesetih največjih evropskih družb med dnevom zrasel za več kot 1,8 odstotka in s tem prikimal doseženemu dogovoru voditeljev v Bruslju. Po drugi strani ostajajo obvezniški trgi do nadaljnjega ujeti v okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer. Preslikava tega je vidna pri depozitih v bankah – pozabite na višje obrestne mere. Donos bo treba iskati drugje, v drugih oblikah naložb, drugih načinih investiranja in varčevanja.  

Medtem so v ZDA v polnem teku objave podatkov o poslovanju podjetij v drugem četrtletju leta. Bolj kot k njim se pozornost usmerja v napovedi vodilnih o poslovanju v preostanku leta in analizi stanja v gospodarstvu iz prve roke. Osrednji ameriški delniški borzni indeks S&P 500, ki odraža utrip ameriškega gospodarstva, je v preteklem tednu presegel nivoje iz začetka leta. To razumemo kot pozitiven signal, kot dvignjen palec, ki sporoča, da gospodarstvo okreva. 34-odstotni padec tečajev s enako močnim odbojem je le še brazgotina, ki jo je koronakriza za vedno pustila na grafih delniških trgov. Ta rana se dobro celi.

Največ zaslug za rast ameriških delniških indeksov pripada družbam, ki izvrstno poslujejo, tudi kadar smo vsi doma. To so danes tudi največja podjetja na svetu. Štirje ameriški velikani (Apple, Amazon, Microsoft in Google) so v preteklem tednu po tržni vrednosti prvič v zgodovini presegli vrednost celotnega japonskega delniškega trga, ki presega 5.800 milijard ameriških dolarjev. Pa to niso edina podjetja, ki izstopajo. Takšnih družb je cel nabor. Druži jih predvsem poslovni model, ki je vezan na splet, in kombinacija uporabe najsodobnejših tehnologij. Včasih je veljalo, da so velika podjetja kot največji dinozavri, ki se počasi premikajo, dandanes pa je svet drugačen. Tile sprintajo, in to na dolge proge. Investitorji jih za to nagrajujejo z višjimi cenami delnic. Kdor se upeha, začne zaostajati.

Druga polovica leta se je začela dobro. Pričakujemo nadaljevanje gospodarskega okrevanja in več pozitivnih informacij o poslovanju gospodarskih družb. Ne bo pa šlo brez tveganj. Virus še vedno ni pod nadzorom in lahko upočasni gospodarsko okrevanje. Potem je tu še ponovno zaostrovanje kitajsko-ameriških odnosov in ameriške predsedniške volitve, ki bodo določile ton ameriške notranje in zunanje politike v prihodnjih štirih letih. Jesen bo še zelo zanimiva.



Objavljeno v dnevniku Večer 30. julij 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!