Grčija vstaja kot feniks iz pepela | SAVA INFOND

Kdo bi si pred več kot desetletjem mislil, da bo Grčija, ki je bila tedaj sinonim za evropsko dolžniško gospodarsko krizo in skoraj povzročila razpad evroobmočja, danes eno najhitreje rastočih evropskih gospodarstev. Zdi se, da je po desetih letih strogih varčevalnih ukrepov in najhujše gospodarske krize, med katero se je njeno gospodarstvo zrušilo za skoraj 30 odstotkov in je spominjalo na ameriško veliko depresijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, končno odprla novo poglavje.
 

Vse kaže, da se grška dolžniška odisejada približuje koncu

Na krilih reform, ki med drugim zajemajo znižanje davčne stopnje za podjetja z 29 na 22 odstotkov, spodbujanje večjih tujih naložb in pospešeno privatizacijo, raste gospodarstvo dvakrat hitreje od povprečja evroobmočja, brezposelnost pa je, čeprav z enajstimi odstotki še vedno visoka, najnižja v več kot desetletju. Množično vračanje turistov je spodbudilo gradbeno mrzlico in nova delovna mesta. Tudi banke, ki so skoraj propadle, so se sanirale in ponovno dajejo posojila, kar koristi širšemu gospodarstvu. Obenem je trend javnih financ v državi navdihujoč. Čeprav je grški dolg v absolutnem smislu še vedno visok, se je relativno s približno 206 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) iz leta 2020 do letos zmanjšal na približno 160 odstotkov BDP, najmanj po davnem letu 2010. Po podatkih bo Grčija v času, ko se večina drugih držav zadolžuje, med letoma 2023 in 2030 zabeležila največje zmanjšanje deleža dolga v primerjavi z BDP na svetu, in sicer za 26 odstotkov. Pomemben pokazatelj javnofinančnega zdravja je tudi proračunski saldo, ki so ga z -13,5 odstotka BDP v letu 2013 zmanjšali na »le še« -1,6 odstotka BDP, kar je nad evropskim povprečjem -3,5 odstotka BDP.
 

Izboljšali ugled in odnose s svetom

Gledano globalno pa je najpomembneje, da je Grčija izboljšala svoj ugled in odnose s svetom. To so potrdile tudi največje bonitetne agencije, ki so jeseni leta 2023 po 13 letih zvišale bonitetno oceno grškega dolga v naložbeni razred. Ta korak odpira vrata pokojninskim in drugim velikim vlagateljem za nakup obveznic, ki jih izda vlada. Tudi finančni trgi so državo za njeno kredibilnost nagradili z nižjimi zahtevanimi donosi obveznic, celo nižjimi od italijanskih. Po tem kriteriju se lahko postavijo ob bok baltskim in skandinavskim državam. Tudi delniški trg ni ostal neodziven. Indeks atenske borze je v zadnjih petih letih ustvaril povprečni letni donos v višini 17,8 odstotka in s tem prekosil tudi slavni ameriški indeks S&P 500, katerega povprečni letni donos znaša 15,4 odstotka, merjeno v evrih.

Poleg izboljšanih finančnih pogojev in stabilnih makroekonomskih podatkov naložbe v Grčijo spodbuja tudi strateški geografski položaj države. Velja za stičišče, ki povezuje Evropo z Afriko, Bližnjim vzhodom in posledično Azijo. Potencial so že prepoznali številni tehnološki velikani, kot so Amazon, Google in Microsoft, ki so leta 2023 okrepili svojo prisotnost v Grčiji z naložbami v podatkovne centre, zaradi česar je država postala središče inovacij in ena redkih držav zunaj Severne Amerike, ki gosti vse tri tehnološke velikane. Kot vse kaže, se grška dolžniška odisejada počasi približuje koncu, vendar pred Grčijo stopajo novi izzivi, povezani z upadanjem rodnosti in pomanjkanjem delovne sile, kar pomeni, da delo še zdaleč ni končano.


Objavljeno na www.vecer.com, 14. maja 2024 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!