Inflacija je še vroča tema | SAVA INFOND

Že skoraj leto dni je večina pozornosti namenjena inflaciji in tudi sam sem tej temi že posvetil več prispevkov. Pa vendar je še vedno aktualna. Centralne banke, katerih cilj je zagotavljanje cenovne stabilnosti, izgubljajo kredibilnost. Najprej so preteklo leto inflacijo ocenile kot prehodno, potem pa se je pokazalo, da bo vseeno treba dvigniti temeljne obrestne mere, da se zniža povpraševanje in s tem rast cen. ECB je obrestne mere iz negativnih vrednosti (-0,1 odstotka) dvignila na raven med 2,5 in 3,25 odstotka, ter napovedala še dodaten dvig v marcu za 0,5 odstotne točke. Na drugi strani Atlantika je Fed mesece pred ECB začel dvigovati obrestne mere, ki so trenutno na ravni med 4,5 in 4,75 odstotka, je pa tudi že znižal tempo dvigovanja.

Kljub ukrepom centralnih bank je inflacija še vedno visoka. Trend se je sicer obrnil navzdol in ni več v območju dvomestnih številk. V območju z evrom je inflacija januarja 2023 ocenjena na 8,5 odstotka v primerjavi z oktobrom lani, ko je znašala 10,6. Tudi ZDA pa je inflacija januarja znašala 6,4 odstotka v primerjavi z 9,1 odstotka junija lani. Pa vendar so centralne banke ne le izgubile del verodostojnosti, temveč so številnim gospodinjstvom, zlasti najbolj ranljivim slojem prebivalstva, prizadejale nepotrebno stisko. Tudi če je trend inflacije v upadanju, je neodgovorno pričakovati, da je težava zdaj odpravljena. Inflacija je namreč kompleksen pojav, ki lahko izvira iz različnih vzrokov in katerih določeni segmenti lahko imajo zakasneli učinek.

Mednarodno priznane organizacije, ki pripravljajo makroekonomske napovedi, so za leto 2023 povišale pričakovane rasti BDP, a tudi ohranile napovedi povišane inflacije. V razvitih gospodarstvih je ocenjena na raven okrog dvakratnika idealne inflacije dva odstotka. Med bolj konservativnimi analitiki, ki prihodnost vidijo skozi različne možne scenarije, prevladujejo tri variante. Prvi scenarij je nadzorovana dezinflacija, ki ji kritiki pravijo tudi brezmadežna dezinflacija. Po tem scenariju se inflacija še naprej znižuje proti dvema odstotkoma, ne da bi pri tem škodovala gospodarski rasti in povzročila rast brezposelnih. Dinamika vključuje predvsem izogibanje čezmernemu dvigovanju plač, hkrati pa ohranja močno gospodarsko aktivnost. Uresničitev takega idealnega scenarija je manj verjetna.

Drugi scenarij, ki se zdi najbolj verjeten, je, da inflacija postane lepljiva. Stopnja inflacije se še naprej znižuje, vendar se v drugi polovici 2023 ustavi pri med tremi in štirimi odstotki, ko se cene blaga umirijo, inflacija storitev pa se nadaljuje. Ta situacija postavi centralne banke pred odločitev, ali dodatno povečati obrestne mere in povzročiti upad gospodarske rasti ali počakati, če lahko gospodinjstva živijo s stabilno 3- do 4-odstotno inflacijo. Kako se bodo v tem primeru odločile centralne banke, je težko predvideti.

Nazadnje obstaja še najmanj ugoden scenarij, ki ga lahko označimo kot U-inflacija. V tem scenariju se cene ponovno obrnejo navzgor kot posledica popolnega okrevanja kitajskega gospodarstva in močnega trga dela v Evropi in ZDA. Okrevanje Kitajske in močan trg dela hkrati spodbujata vztrajno inflacijo z rastjo cen tako storitev kot blaga. Uresničitev tega scenarija je, podobno kot prvega, manj verjetna in upajmo, da se ne realizira.


Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer, 23. februarja 2023.
  

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!