Julij na trgih: ko visoka pričakovanja trčijo ob realnost | SAVA INFOND

Julij je na svetovnih finančnih trgih minil v znamenju povečane volatilnosti in previdnejšega razpoloženja vlagateljev po izraziti rasti v prvi polovici leta. V ospredju je bilo vprašanje vzdržnosti trenutnih vrednotenj delnic ter pričakovanj, povezanih z nadaljnjim razvojem umetne inteligence. Svetovni delniški indeks MSCI ACWI se je julija znižal za 0,8 %, ameriški MSCI USA za 1,0 %, prav tako pa je 1,0 % izgubil tudi evropski MSCI Europe. 

Po daljšem obdobju rasti so se tako povečali pomisleki glede visokih vrednotenj in občutljivosti trgov na spremembe pričakovanj glede prihodnje rasti dobičkov. Posebej izrazita je bila korekcija v tehnološkem sektorju in segmentu polprevodnikov. Med najbolj izpostavljenimi je bil južnokorejski SK Hynix, eden vodilnih proizvajalcev visokopasovnih pomnilnikov HBM, ki predstavljajo ključen element infrastrukture za napredne sisteme umetne inteligence. Tečaj delnice se je v določenem trenutku znižal za 58 % glede na junijski rekord, kljub temu da je družba v drugem četrtletju prihodke povečala za 257 %, dobiček iz poslovanja pa za 557 %. Gibanje delnice tako ni odražalo poslabšanja poslovnih rezultatov, temveč predvsem visoka pričakovanja vlagateljev, ki jih rezultati niso v celoti izpolnili. Podobno dinamiko je bilo mogoče zaznati pri ameriškem proizvajalcu pomnilnikov Micron, katerega delnica se je od najvišje vrednosti znižala za več kot 40 %, nato pa del izgub nadomestila. Poleg visokih vrednotenj na področju polprevodnikov povečano pozornost vlagateljev priteguje tudi krepitev kitajske konkurence. Kitajska pospešeno razvija lastne zmogljivosti na področju načrtovanja in proizvodnje čipov, kar je del širših prizadevanj za zmanjšanje tehnološke odvisnosti od Zahoda in bi lahko dolgoročno vplivalo na konkurenčno dinamiko v panogi. Pomembno vprašanje za kapitalske trge ostaja tudi donosnost obsežnih kapitalskih naložb največjih tehnoloških podjetij v infrastrukturo, povezano z umetno inteligenco. 

Obseg teh naložb povečuje pričakovanja glede prihodnje rasti prihodkov in dobičkov, hkrati pa odpira vprašanje, ali bo rast povpraševanja po storitvah in infrastrukturi umetne inteligence zadostna za ustrezno donosnost vloženega kapitala. Četrtletni rezultati največjih tehnoloških podjetij so julija ponudili različne signale. Microsoft je z 18-odstotno rastjo prihodkov in 43-odstotno rastjo prihodkov segmenta Azure presegel pričakovanja vlagateljev, njegova delnica pa se je po objavi rezultatov zvišala za 16 %. Amazon je ob 37 % rasti prihodkov storitve AWS pridobil 15 %, medtem ko sta Meta in Apple z vidika pričakovanj vlagateljev razočarala, njuni delnici pa sta se znižali za približno 8 % oziroma 7 %. 

Makroekonomski podatki iz ZDA so bili julija mešani. Ameriško gospodarstvo je v drugem četrtletju na letni ravni zraslo za 1,5 %, kar predstavlja upočasnitev glede na 2,1-odstotno rast v prvem četrtletju. Trg dela je kljub umirjanju gospodarske aktivnosti ostal razmeroma odporen. Stopnja brezposelnosti je junija znašala 4,2 %, delodajalci pa so ustvarili 57 tisoč novih delovnih mest. Inflacijski pritiski so ostali pomemben dejavnik pri oblikovanju denarne politike, saj se je medletna rast cen junija pospešila na 3,5 %, osnovna inflacija pa je znašala 2,6 %. Ameriška centralna banka je konec julija ključno obrestno mero ohranila v območju 3,50–3,75 %, pri čemer bodo nadaljnje odločitve odvisne predvsem od gibanja inflacije, trga dela in gospodarske aktivnosti. V evroobmočju je bila makroekonomska slika nekoliko bolj umirjena. Inflacija se je junija znižala na 2,8 %, stopnja brezposelnosti pa je ostala nizka pri 6,2 %. Gospodarska aktivnost je ostala šibka, saj se je bruto domači proizvod v prvem četrtletju zmanjšal za 0,2 %. Evropska centralna banka je zato obrestne mere ohranila nespremenjene, depozitna obrestna mera pa je ostala pri 2,25 %. 

Na valutnih trgih je bila pozornost usmerjena tudi v gibanje japonskega jena, katerega šibkejši tečaj je zaradi višjih uvoznih cen povečal inflacijske pritiske na Japonskem. Japonske oblasti so se konec julija skupaj z ZDA vključile v skupno intervencijo na deviznem trgu, katere namen je bil omejiti prehitro depreciacijo jena. Intervencija je vključevala nakupe jena in prodajo tujih valut, neposredna udeležba ZDA pa predstavlja neobičajen ukrep in kaže na širši pomen gibanja jena za mednarodne finančne trge.
   

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.