080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Marca letos je propadlo kar nekaj ameriških bank in tudi druga največja švicarska banka Credit Suisse. Med prvimi krivci so se znašle centralne banke, ki so z dvigi obrestnih mer povzročile padec vrednosti obveznic. Komercialne banke, ki so med večjimi vlagatelji v obveznice, so posledično poročale o nerealiziranih izgubah v svojih bilancah. Nerealizirane izgube izhajajo iz računovodske kategorije. Torej, če komercialna banka vloži sredstva v obveznico in vrednost obveznice pade, potem se v bilancah pripozna izguba. Ampak ta izguba ni realizirana, dokler se obveznica ne odproda (po nižji ceni, kot je bila kupljena). Obveznice imajo namreč lastnost, da so ob zapadlosti poplačane stoodstotno, seveda če izdajatelj obveznice ne postane insolventen. Po bolj poglobljeni analizi se izkaže, da nerealizirane izgube niso bile temeljni razlog za propad teh bank.
Kot je rekel svetovno znani vlagatelj Warren Buffett: »Ko usahne plima, takrat izveš, kdo plava gol.« Ameriška banka SVB iz Silicijeve doline, ki je zbirala sredstva startup podjetij in katere celotna vrednost bilance je znašala 195 milijard EUR, sploh ni imela osebe, zadolžene za upravljanje tveganj. Da bi izboljšali dobičkovnost banke, so bankirji investirali v obveznice daljše ročnosti, ki so bolj občutljive za spremembe obrestnih mer. V letu 2022 so centralne banke pomembno dvignile temeljne obrestne mere in cene delnic so se znižale. Povečali so se tudi stroški zadolževanja, zato so komitenti SVB začeli dvigovati depozite. SVB ni imela dovolj depozitov in je začela odprodajati obveznice ter tako realizirala izgube.
Po drugi strani je Credit Suisse na videz izvajala vse postopke upravljanja tveganj, saj je bila ena izmed 30 globalno sistemsko pomembnih bank. Pa vendar se je že v letu 2021 ob propadu investicijskih skladov Archegos in Greensill Capital izkazalo, da so bile kontrole tveganj precej ohlapne in luknjaste. Obenem je bila vključena v številne škandale, takratni šef banke Tidjane Thiam je najel zasebne detektive, da so vohunili za nekdanjim vodjo upravljanja premoženja, ki je prestopil k tekmecu, banki UBS. Banki se ni uspelo prestrukturirati in preusmeriti v donosne posle, zato so beležili precejšnje izgube. Nazadnje je eden izmed večjih lastnikov, Savdska nacionalna banka, sporočil, da ne more več podpirati Credit Suisse z dodatnim vplačilom kapitala. Zaupanje v banko se je porušilo in veliko komitentov je pobralo depozite in banko zapustilo.
Torej za propad bank niso bile krive nerealizirane izgube. Je pa res, da so poostrene razmere na finančnih trgih pokazale, kdo plava gol. Za razliko od ameriških so evropske banke v dosti boljši kondiciji. Izkušnje iz finančne krize 2008 so dvignile zahteve in tako Evropska centralna banka (ECB) kot Evropska komisija sta opravili odlično delo. Evropski bančni sistem je postal bolj robusten in stabilen, zato je malo verjetno, da bi se v Evropi ponovila zgodba iz leta 2008. Ob tem je treba poudariti, da Švica ni del Evropske unije in ni pod nadzorom ECB.
Ob propadu bank je zavladala panika in padli so tečaji delnic tudi drugih bank, ki imajo zdrave temelje in dobro donosnost. Verjamem, da se bodo njihovi tečaji spet vrnili na poštene vrednosti, ki ne bodo odražale trenutnega sentimenta udeležencev trga. Torej, kar je resnično pomembno, je uspešnost naložb v daljšem časovnem obdobju, v naslednjih petih ali desetih letih oziroma celo več.
Objavljeno v dnevniku Večer, 6. aprila 2023
Kot je rekel svetovno znani vlagatelj Warren Buffett: »Ko usahne plima, takrat izveš, kdo plava gol.« Ameriška banka SVB iz Silicijeve doline, ki je zbirala sredstva startup podjetij in katere celotna vrednost bilance je znašala 195 milijard EUR, sploh ni imela osebe, zadolžene za upravljanje tveganj. Da bi izboljšali dobičkovnost banke, so bankirji investirali v obveznice daljše ročnosti, ki so bolj občutljive za spremembe obrestnih mer. V letu 2022 so centralne banke pomembno dvignile temeljne obrestne mere in cene delnic so se znižale. Povečali so se tudi stroški zadolževanja, zato so komitenti SVB začeli dvigovati depozite. SVB ni imela dovolj depozitov in je začela odprodajati obveznice ter tako realizirala izgube.
Po drugi strani je Credit Suisse na videz izvajala vse postopke upravljanja tveganj, saj je bila ena izmed 30 globalno sistemsko pomembnih bank. Pa vendar se je že v letu 2021 ob propadu investicijskih skladov Archegos in Greensill Capital izkazalo, da so bile kontrole tveganj precej ohlapne in luknjaste. Obenem je bila vključena v številne škandale, takratni šef banke Tidjane Thiam je najel zasebne detektive, da so vohunili za nekdanjim vodjo upravljanja premoženja, ki je prestopil k tekmecu, banki UBS. Banki se ni uspelo prestrukturirati in preusmeriti v donosne posle, zato so beležili precejšnje izgube. Nazadnje je eden izmed večjih lastnikov, Savdska nacionalna banka, sporočil, da ne more več podpirati Credit Suisse z dodatnim vplačilom kapitala. Zaupanje v banko se je porušilo in veliko komitentov je pobralo depozite in banko zapustilo.
Torej za propad bank niso bile krive nerealizirane izgube. Je pa res, da so poostrene razmere na finančnih trgih pokazale, kdo plava gol. Za razliko od ameriških so evropske banke v dosti boljši kondiciji. Izkušnje iz finančne krize 2008 so dvignile zahteve in tako Evropska centralna banka (ECB) kot Evropska komisija sta opravili odlično delo. Evropski bančni sistem je postal bolj robusten in stabilen, zato je malo verjetno, da bi se v Evropi ponovila zgodba iz leta 2008. Ob tem je treba poudariti, da Švica ni del Evropske unije in ni pod nadzorom ECB.
Ob propadu bank je zavladala panika in padli so tečaji delnic tudi drugih bank, ki imajo zdrave temelje in dobro donosnost. Verjamem, da se bodo njihovi tečaji spet vrnili na poštene vrednosti, ki ne bodo odražale trenutnega sentimenta udeležencev trga. Torej, kar je resnično pomembno, je uspešnost naložb v daljšem časovnem obdobju, v naslednjih petih ali desetih letih oziroma celo več.
Objavljeno v dnevniku Večer, 6. aprila 2023
