Dolga zgodovina napihovanja balonov
Tržni mehurčki niso izum modernega sveta. Pred več kot 400 leti se je na prvi organizirani borzi v Amsterdamu v začetku 17. stoletja zgodil prvi velik pok borznega mehurčka, in sicer v času nizozemske »tulipanomanije«. Manj kot stoletje pozneje se je zgodil pok mehurčka podjetja South Sea, kjer je ogromno premoženja izgubil tudi Isaac Newton, eden najpametnejših ljudi svojega časa. Epizodo je pospremil z besedami: »Znam izračunati gibanje nebesnih teles, ne pa tudi norosti množic.«20. stoletje je prineslo večje različice iste zgodbe. Med leti 1929 in 1932 je Dow Jones izgubil 89 %, japonski borzni balon pa se je po izjemni rasti indeksa Nikkei končal z 80-odstotnim padcem. Ob prelomu stoletja je sledil pok pikakom balona: indeks Nasdaq v petih letih zrasel za 570 %, preden je v dveh letih padel za 78 %. Pok nepremičninskega balona leta 2008 je pustil posledice po celotnem globalnem finančnem sistemu, ne le na delniških trgih.

Vir podatkov: Bloomberg. Prikazani podatki se nanašajo na gibanje delniških indeksov: za ZDA Dow Jones, za Japonska Nikkei, Nasdaq Composite za pikakom balon, S&P 500 za Fin. krizo.
Okrevanje je bilo daljše, kot bi si želeli vlagatelji
Noben delniški indeks si po poku mehurčka ni opomogel hitro: Nasdaq je potreboval 15 let, Nikkei pa 34 let, da je dosegel prejšnji vrh. Škoda zaradi poka mehurčka se ne meri v mesecih, ampak pogosto v izgubljenih desetletjih.
Napovedovanje, ali smo v tržnem mehurčku in kdaj bo ta počil, je nemogoče. Spremljamo lahko različne finančne dejavnike, skupaj z znamenitim opozorilom »tokrat je drugače«, a niti največji finančni mojstri niso uspešni. Alan Greenspan, nekdanji guverner ameriške centralne banke, je leta 1996 napovedal pok tehnološkega balona. Napoved se je izkazala za pravilno, timing pa napačen, saj je pok sledil šele tri leta po njegovi napovedi.
Rešitev ni v napovedovanju, temveč v pripravljenosti.
Nihče ne ve, kdaj se bo pok zgodil. Edina dosledna strategija je tista, ki stavi na razpršen portfelj, prilagojen našim osebnim ciljem.
Bolj kot »ali se nahajamo sredi mehurčka« je smiselno vprašanje, koliko je moj portfelj odvisen od enega samega vira rasti.
080 22 42
info@infond.si




LinkedIn
Facebook
Instagram
YouTube