September na finančnih trgih | SAVA INFOND

Upravljanje s piškoti
Za pravilno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Zavrnitev določenih piškotkov lahko vpliva na delovanje posameznih vsebin in funkcionalnosti spletne strani.
Nujni piškotki
Vedno aktivni
Analitični piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Marketinški piškotki
Soglašam
Ne soglašam
Tomaž Arih, specialist za upravljanje
Tomaž Arih, specialist za upravljanje
Datum objave
Dne  02.10.2026

September je na globalnih finančnih trgih minil v znamenju povečane negotovosti, vendar kljub temu ni upravičil tradicionalno šibkega sezonskega vzorca.

 
Globalni delniški trgi so mesec zaključili pozitivno. V evrih izraženo je indeks MSCI ACWI pridobil 1,3 %, indeks MSCI ZDA 2,0 %, medtem ko je indeks MSCI Evropa izgubil 2,4 %. Ameriški delniški trg so še naprej podpirala predvsem velika tehnološka podjetja in pričakovanja glede nadaljnje rasti, povezane z razvojem umetne inteligence. Kljub geopolitičnim tveganjem, višjim cenam energije, restriktivnejši denarni politiki in povečani zaskrbljenosti glede javnih financ so delniški trgi ostali razmeroma odporni.

Pomemben dejavnik septembrskega dogajanja so bile razmere na energetskih trgih. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in negotovost glede dobave nafte prek Perzijskega zaliva so prispevale k vztrajanju cen nafte na povišanih ravneh. Čeprav se je del izvoznih poti postopoma normaliziral, so geopolitična tveganja ostala pomemben dejavnik pri oblikovanju cen energentov. Višje cene energije so posledično povečale tveganja za ponovno pospeševanje inflacije in vplivale na pričakovanja glede denarne politike.

Inflacijski pritiski so tako ostali v ospredju odločanja centralnih bank. Ameriška centralna banka Fed je septembra ključno obrestno mero zvišala za 0,25 %, na razpon med 3,75 % in 4,00 %. Tudi Evropska centralna banka je ključne obrestne mere zvišala za 0,25 %, depozitno obrestno mero pa na 2,50 %. Ukrepi centralnih bank odražajo oceno, da inflacijski pritiski še niso v celoti odpravljeni in da ostaja potrebna restriktivna denarna politika.

Slednje potrjujejo makroekonomski podatki. V ZDA je avgustovska rast potrošniških cen znašala 3,4 %, medtem ko je osnovna inflacija, brez hrane in energije, znašala 2,4 %. PCE inflacija, ki predstavlja enega ključnih kazalnikov pri odločanju Fed, je avgusta znašala 3,4 %. Hkrati je osebna potrošnja avgusta porasla za 0,9 %, kar kaže na vztrajno domače povpraševanje. Trg dela je ostal razmeroma stabilen, saj je bilo avgusta ustvarjenih 162.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala pri 4,1 %. Kombinacija stabilne gospodarske aktivnosti in vztrajnih inflacijskih pritiskov zmanjšuje prostor za hitrejše sproščanje denarne politike. V evrskem območju je avgustovska inflacija znašala 3,2 %, v primerjavi z 2,9 % julija. K višji rasti cen je pomembno prispeval energetski segment. Trg dela v evrskem območju je kljub šibkejši gospodarski aktivnosti ostal razmeroma stabilen, saj je stopnja brezposelnosti znašala 6,4 %. 

Na obvezniških trgih so se pritiski še okrepili. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice se je konec septembra povzpela nad 5 % in dosegla približno 5,3 %, kar predstavlja eno najvišjih ravni v zadnjih dveh desetletjih. Podobno gibanje je bilo zaznati tudi na evropskih trgih, kjer se je donosnost 10-letne nemške državne obveznice približala 3,6 %. Višja inflacija, cene nafte in potrebe držav po zadolževanju so pritisnile na cene obveznic. Za nove vlagatelje pa so višje donosnosti dobra novica, saj po dolgih letih obveznice ponovno ponujajo konkreten donos in postajajo zanimiv del razpršenega portfelja. 

Med podjetji je zadnji septembrski dan največ pozornosti pritegnil Micron, proizvajalec pomnilniških čipov. Podjetje je objavilo rekordne rezultate, predvsem zaradi močnega povpraševanja po čipih za podatkovne centre in umetno inteligenco. Micronovi rezultati tako potrjujejo, da zgodba umetne inteligence ni več zgolj samo borzna zgodba, ampak se vse bolj odraža tudi v prihodkih in dobičkih podjetij.

Zanimivo je bilo tudi dogajanje pri alternativnih naložbah. Zlato, ki običajno velja za varno zatočišče v obdobjih geopolitične negotovosti, je septembra izgubilo približno 6 %. Eden glavnih razlogov je bil skok donosnosti obveznic. Ker zlato samo po sebi ne prinaša obresti, postanejo ob višjih donosnostih državne obveznice zanj precej močnejši tekmec. Povsem drugače je bilo pri bitcoinu, ki je v septembru pridobil približno 7 % in se povzpel nad 84.000 dolarjev.
 
*vključujoč neto dividende


  
Izpostavljeni skladi
Infond Razviti trgi, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Tehnologija, delniški podsklad
Aktualno
SavaNet: mogoče so motnje v delovanju
20.11.2026
Od petka, 20. novembra, od 14. ure, do nedelje, 22. novembra, do 9. ure, bodo zaradi vzdrževanja sistema mogoče občasne ...
Ženska, ki je odnesla Jensena Huanga
18.11.2026
Nihče ni popoln, nihče ni nenadomestljiv, nihče ni nezamenljiv
Kako ustvariti premoženje za otroka?
09.11.2026
Začnite dovolj zgodaj
*Podatki na tej spletni strani ne predstavljajo naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomenijo ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji enot investicijskih kuponov vzajemnih skladov ali katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb in naložbenih skupin, temveč so samo informativne narave in predstavljajo kratko informacijo bistvenih značilnosti sklada, trgov vrednostnih papirjev oz. posameznih vrednostnih papirjev.
Podrobne in zavezujoče informacije o skladih so navedene in dosegljive samo v dokumentih s ključnimi informacijami vsakega podsklada, v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjem revidiranem letnem in polletnem poročilu sklada, ki so objavljeni na tej spletni strani. Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazan donos. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. V primerih, ko izbrani datumi padejo na nedelovne dni, je prikazana oziroma upoštevana vrednost enote premoženja zadnjega veljavnega obračunskega dne.
Družba morda je ali še bo za račun skladov v upravljanju ali v lastnem imenu sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedeni v vsebinah na tej spletni strani, lahko pa so ali bodo to počele tudi osebe, ki so sodelovale pri pripravi teh vsebin, vse v skladu s Politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je dostopna na spletni strani www.infond.si.
Družba ne odgovarja za morebitno neposredno ali posredno škodo, obveznosti in/ali izgubo, nastalo kot posledica odločitve na podlagi predmetnega informativnega gradiva.
Družba tudi ne prevzema odgovornosti zaradi napačnih ali nepopolnih podatkov in/ali informacij v vsebinah na spletni strani, razen v primeru naklepa ali velike malomarnosti družbe ali njenih predstavnikov, kar se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Prosimo, upoštevajte tudi podrobnejše opozorilo vlagateljem.
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.