Kitajska na robu krize? | SAVA INFOND

Ko je leta 1978 Deng Šjaoping postal vrhovni vodja Ljudske republike Kitajske, je malokdo verjel, da bo v naslednjih desetletjih Kitajska naredila preskok iz ene najbolj revnih držav v svetovno velesilo, ki počasi konkurira Združenim državam Amerike.

Tako imenovani kitajski čudež se, tako kot v fascinantni infrastrukturi, ki krasi Kitajsko, najbolj kaže v podatkih, ki kažejo na izjemen skok življenjske ravni prebivalcev. Med letoma 1978 in 2016 se je pričakovana življenjska doba dvignila za deset let. Umrljivost dojenčkov je upadla za več kot 80 odstotkov. V tem obdobju se je več kot 800 milijonov Kitajcev dvignilo iz revščine, kar je največje zmanjšanje neenakosti v modernih časih.

Kljub tem impresivnim številkam pa je zdaj videti, da se je gospodarski model, ki je temeljil na naložbah in izvozu, izpel. Težave, s katerimi se trenutno sooča kitajsko gospodarstvo, so verjetno največje v obdobju po letu 1978. Nepremičninski balon, prezadolženost, težave »bank v senci«, neugodna demografska slika in vedno večja trenja z ZDA nakazujejo na mnogo nižjo gospodarsko rast v prihodnje. Kot pravi Xi Jinping, so se znašli v neurju, ki ga doživiš le enkrat na sto let.

Če smo bili vajeni skoraj dvomestne kitajske gospodarske rasti, so zaradi prej naštetih dejavnikov pričakovanja občutno manjša. Mednarodni denarni sklad jo vidi pri štirih odstotkih na leto, Capital Economics celo pri treh. Pesimisti pa vidijo celo podobnosti z Japonsko, ki se je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja prav tako soočila s pokom nepremičninskega balona, ki je pomenil leta nizke rasti in deflacije za japonsko gospodarstvo. Verjetno eno ključnih vprašanj za globalno gospodarstvo je, ali podoben scenarij čaka tudi Kitajsko. Je Kitajska pred finančno krizo?

Da bi Kitajska doživela podobno finančno krizo, kot smo jih vajeni na zahodu, najverjetneje ne pride v poštev. Država je glavni igralec na obeh straneh enačbe, tako pri kreditiranju kot pri dolgu. Na eni strani so vse večje kitajske banke v državni lasti. Tako je možnost, da bi videli beg depozitov iz kitajskih bank in njihov propad, praktično nična. Na drugi strani je večina dolga pri območnih oblasteh in podjetjih, ki so v državni lasti. V nasprotju s finančnimi krizami na zahodu bi razrešitev tega problema morala biti bistveno lažja - ne pa tudi brez bolečin. Najverjetneje bodo potrebne državne dokapitalizacije najbolj zadolženih igralcev in tudi delni odpisi dolgov, kar bodo občutili kreditodajalci. Ne zagotavlja pa to vrnitve nazaj na pot visoke gospodarske rasti.

In kako so se na vse negativne novice odzivali finančni trgi? Kitajske delnice so letos izgubile blizu deset odstotkov, kar pomeni, da so močno zaostale za donosi ameriških, evropskih in japonskih delnic. Če bodo kitajske delnice ostale v negativnem območju do konca tega leta, bi to pomenilo še tretje zaporedno leto, v katerem bi bili vlagatelji ostali v rdečih številkah. Ogromno negativnih novic je tako že vračunanih v tečajih kitajskih podjetij, kar se tudi kaže v tem, da so vrednotenja izjemno nizka. Ali so dovolj nizka glede na izzive, s katerimi se spopada Kitajska, pa bo pokazal čas. Teza, da smo v stoletju Kitajske, je pred največjo preizkušnjo doslej.


Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer, 23. avgusta 2023 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!