080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Negotovost se je na kapitalskih trgih v preteklih tednih močno povečala. Na eni strani imamo (smo imeli) ameriške predsedniške volitve, ki jih mnogi ocenjujejo kot najpomembnejše v zadnjih desetletjih, in na drugi strani nov val okužb s koronavirusom (drugi v Evropi, tretji v ZDA), ki znova sili politične odločevalce k sprejemanju ukrepov za omejitev širjenja virusa, ki bo negativno vplival na gospodarsko okrevanje. Če k temu prištejemo še nezmožnost ameriške politike za sprejetje novega paketa pomoči prizadetim zaradi epidemije, se dosedanji padec globalnih delnic od doseženega vrha v začetku septembra v višini slabih sedem odstotkov niti ne zdi pretiran.
Zadnje ankete nakazujejo, da se nam obeta "modri val", kar pomeni, da bodo ameriški demokrati dobili predsednika in tudi nadzor nad kongresom. Ali pa se lahko ponovi leto 2016, ko je podobno kazalo Hillary Clinton. Vsi vemo, kaj se je nato zgodilo. Tokrat naj bi bilo drugače, saj je Bidnova prednost mnogo večja, kot jo je imela Hillary Clinton. Poleg tega volivci Bidna ocenjujejo mnogo bolj pozitivno, kot so kadarkoli Hillary Clinton.
In kakšne spremembe bi prinesel potencialni modri val? Analitiki menijo, da bodo ključna področja davki, investicije v infrastrukturo, regulacija tehnoloških podjetij in energetska politika. V primeru modrega vala lahko vlagatelji pričakujemo višje davke, večje investicije v infrastrukturo, strožjo regulativo tehnoloških podjetij in odmik ZDA od fosilnih goriv k zeleni energiji. Dogajanje na delniških trgih je v zadnjih tednih šlo tudi v smeri teh sprememb.
A velja opozoriti, da na dogajanje na delniških trgih ne vpliva le politika, temveč tudi drugi dejavniki. Pred štirimi leti je Trump napovedal deregulacijo finančne industrije, dal jasno podporo fosilnim gorivom in zanikal podnebne spremembe. Prav tako je kot največjega sovražnika videl tehnološka podjetja. Zanimivo je, da sta se v njegovem mandatu najslabše odrezala prav sektorja energije in finančnih storitev, najboljše pa tehnološka podjetja. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da so ameriške delnice pod republikanskim predsednikom v povprečju dosegle 8,3-odstotni letni donos, pod demokratskim pa 8,4-odstotnega. Mogoče je za vlagatelje kljub vsemu najboljše, da ne posvečajo pretirane pozornosti politiki.
Nedvomno si več pozornosti zasluži naš boj s koronavirusom, ki ima vsaj tolikšen vpliv na dogajanje na trgih kot ameriške volitve, če ne še večjega. V Evropi smo sredi drugega vala novega koronavirusa, ki je presenetil večino strokovnjakov. Očitno sta hladno vreme in naveličanost ljudi nad ukrepi prispevala svoje. Skrajni ukrepi so tako znova na seznamu politikov v spopadu z drugim valom okužb, kar pomeni ponovno uvedbo karanten, mogoče v malenkost blažji obliki kot spomladi. Pozitivno je, da je smrtnost manjša, kot so bile prve ocene. Kljub temu bo okrevanje počasnejše in brez cepiva malo možnosti za vrnitev v običajne tire. Ne glede na barvo vala, ki ga bomo dobili na ameriških volitvah, bo ta zima zaradi drugega vala novega koronavirusa še precej zanimiva.
Objavljeno v dnevniku Večer 5. novembra 2020.
