080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Na finančnih trgih je večina najpomembnejših delniških trgov danes, na obračunski dan 1. april, v evrih od 25 do 30 odstotkov pod rekordnimi vrednostmi, ki so jih dosegli 19. februarja, oziroma za malo več kot 20 odstotkov nižje kot na začetku leta.
Vir: Bloomberg.
Po nekaterih podatkih je bila marca amplituda nihanja na delniških trgih celo močnejša kot pri največjem borznem zlomu vseh časov konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki je pomenil uvod v veliko depresijo. Povprečni dnevni premik ameriških delnic je namreč znašal neverjetnih pet odstotkov, razen enkrat pa je indeks S&P 500 vsak dan v mesecu zrasel ali padel za več kot en odstotek. Pretresi na borzah se še nekaj časa ne bodo umirili, saj se je slavni indeks VIX, ki meri volatilnost (nihanja) na delniških trgih, šele v zadnjih dneh prvič po dveh tednih spustil pod mejo 60. To pomeni, da profesionalni vlagatelji danes pričakujejo, da bodo v prihodnjih 30 dneh ameriške delnice zrasle ali padle za več kot 17 odstotkov.
Če nekoliko pobliže pogledamo letošnja gibanja na delniških trgih, nam takoj pade v oči, da borzni korona zlom ni diskriminiral med regijami. V nasprotju s preteklimi medvedjimi trgi smo tokrat vsi vlagatelji v istem čolnu, razlika med regionalnimi negativnimi donosi pa je ob rekordnih nihanjih statistično skoraj zanemarljiva.
Kakšni so bili v preteklosti donosi v preostanku leta po tako velikih padcih v prvem četrtletju? V zgodovini šestih modernih »event-driven« medvedjih trgov so bili donosi v preostanku leta v povprečju 40-odstotni, kar pomeni, da so si delniški trgi presenetljivo hitro opomogli. Seveda velja opozorilo, da gre pri tovrstnih primerjavah za zelo nezanesljiva ugibanja, ker imamo za resno statistično analizo seveda na voljo absolutno premajhno število primerljivih dogodkov.
V prihodnjih tednih bomo z zanimanjem spremljali, kako globoko katastrofične bodo sveže makroekonomske objave, vendar naj opozorim, da bodo kazalniki padanja gospodarske aktivnosti z veliko zamudo prikazovali to, kar pravzaprav že vemo. Velika večina negativnih novic je že danes vračunana v tečaje na delniških trgih, zato je najbolj praktičen nasvet, da jih preprosto ignorirate in se ne pustite sprovocirati tistim, ki bodo na njihovi podlagi napovedovali konec sveta in novo kameno dobo.
Trajnega okrevanja na delniških trgih ni mogoče pričakovati, dokler število aktivnih okužb z novim koronavirusom ne bo začelo upadati. Seveda noben statistični model tega ni sposoben napovedati, vendar pa bi se v marsikateri državi to lahko zgodilo že v drugi polovici aprila.
Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 6. aprila 2020
