Nervoza na trgih | SAVA INFOND

Inflacija, recesija in monetarna politika so glavne teme, ki jih spremljamo vlagatelji in ki so pogosto omenjene tudi v dnevnih novicah. Da bi se znižala inflacija, centralne banke prek monetarne politike dvigujejo temeljne obrestne mere. Ko denar postane drag, se ob enakem razpoložljivem dohodku zmanjša povpraševanje po drugih dobrinah in inflacija se praviloma umiri. Vendar po drugi strani dvigi obrestnih mer lahko vodijo v recesijo, vsaj v 50-letni zgodovini je bilo tako. Centralnim bankam namreč še nikoli ni uspel »mehek pristanek«. Posledično tudi trgi pričakujejo, do bo šlo predaleč.

Bo tokrat le drugače? Brezposelnost je nizka, centralne banke in druge vladne institucije so skozi obdobje pandemije nudile brezpogojno pomoč. Zastavlja se vprašanje, ali bodo res zdaj postali mačehovski do gospodarstva. Po vsej verjetnosti ne. Ob letošnjem razpadu italijanske vlade je Evropska centralna banka napovedala pomoč v primeru težav in s tem pomirila finančne trge. Tudi angleška centralna banka je takoj napovedala odkup obveznic, ki so jih začeli odprodajati angleški pokojninski skladi ravno v trenutku, ko na trgu ni bilo povpraševanja – nizko povpraševanje pomeni nizke cene in realizirano izgubo pri prodaji. Torej se splača še malo počakati, kaj se bo zgodilo. Tehnična recesija, torej vsaj dva zaporedna kvartala upadanja BDP, je že skoraj zanesljiva, vendar ni nujno, da se bo hkrati zgodila tudi gospodarska kriza. Ta negotovost povzroča nervozo na trgih. Po padcih tako delniških kot obvezniških indeksov od začetka leta je avgusta sledil odboj, vendar je negotovost trge spet usmerila v negativni trend.

Ob takih trenutkih je pomembno ostati zbran in razmišljati dolgoročno. Po podatkih ameriške družbe za upravljanje GMO se trgi večino časa (okrog 85 odstotkov) obnašajo dokaj normalno. Vendar to obdobje niti ni tako pomembno, bolj »čustveno« je obdobje preostalih 15 odstotkov časa, ko vlagatelje zanese in postanejo neracionalni. 12 odstotkov celotnega časa je ta neracionalnost pretirani optimizem, kakršen je bil na primer zadnji dve leti. Samo občasno (tri odstotke časa) vlagatelji panično prodajajo ne glede na vrednost. Vrednost ameriškega borznega indeksa S&P 500 je na primer v zadnjih 90 letih v povprečju na letu zrasla za 10,5 odstotka. To pomeni, da bi ena vložena denarna enota pred 90 leti zrasla na 8000 enot. V teh desetletjih pa so bile pandemija, evropska kriza 2010, svetovna finančna kriza 2007 in še veliko drugih.

In navsezadnje se bližamo koncu leta, ko finančne trge zajame shod Dedka Mraza (ang. Santa Claus Rally). To je koledarski učinek, ki vključuje rast cen delnic v zadnjih petih trgovalnih dneh decembra in prvih dveh dneh januarja. Razlogi zanj so v davčnem vidiku ob koncu koledarskega leta, občutek optimizma v božičnem času in investiranje prejetih bonusov. Vseeno pa moramo biti pri tem previdni, ker čisto vsako leto ta učinek ni bil dosežen.



Objavljeno v dnevniku Večer 20. oktobra 2022 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!