Ni je mrzlice, kot je zlata ali kriptomrzlica | SAVA INFOND

Kadar naše finančne naložbe bliskovito rastejo, jih nimamo nikoli dovolj, ko pa se topijo kot ledene kocke na poletnem soncu in nam povzročajo sive lase, jih imamo preveč in si želimo, da jih nikoli ne bi imeli v svojih portfeljih. 
 

Vztrajati pri sistematičnem vlaganju

Letošnje Trumpovo leto je kljub zunajserijskim donosom nekaterih vročih segmentov trga izjemno psihološko naporno za vse udeležence na trgih, ki so nezdravo prilepljeni na male zaslone in spremljajo vsak dnevni premik in novico na delniških trgih. Si predstavljate, kako divji in stresni časi nas šele čakajo, če se izkaže, da tri leta po prelomnici chatgpt, ki je pomenila začetek dobe umetne inteligence, vstopamo v začetno fazo evforije in napihovanja borznih balonov? Prepoznali jo boste po tem, da bo okoli nas vsak dan več ljudi prepričanih, da bodo obogateli čez noč. V vaši družbi, na delovnem mestu ali družbenih omrežjih se bodo vse pogosteje pojavljali nadležni kolegi ali znanci, ki se bodo glasno hvalili o svojih donosih, naložbah in podvigih na delniških trgih in v vas vzbujali občutek, da zamujate življenjsko priložnost. Bodite pripravljeni, da jih ignorirate, se kolikor je mogoče odmaknete od oglušujočega hrupa finančnega kazinoja in vztrajate pri svojem sistematičnem vlaganju na delniške trge.

Svetovni delniški trgi so letos do 8. oktobra v evrih pridobili že več kot sedem odstotkov vrednosti, še precej večje donose pa so imele letos najbolj vroče regije in sektorji: zlate delnice (+108 odstotkov), Slovenija (+50 odstotkov), Kitajska (+27 odstotkov), polprevodniki (+19 odstotkov) in trgi v razvoju (+17 odstotkov). Za primerjavo lahko navedemo, da se je letos izmed 2500 delniških družb, ki sestavljajo globalni delniški indeks MSCI AC World, sto supervročih delnic, ki predstavljajo štiri odstotke vseh delnic, več kot podvojilo. 



Iz zgodovine smo se naučili, da se nobena mrzlica ne more primerjati z zlato ali kriptomrzlico. Zato ni presenetljivo, da po donosih z naskokom kraljujejo delnice rudnikov zlata, ki doživljajo pravo renesanso kot posledico padca vrednosti dolarja, nakupov iz centralnih bank ter visokih rasti investicijskega povpraševanja ob zniževanju realnih obrestnih mer. Samo v zadnjih dveh mesecih so poletele za približno 50 odstotkov, v letošnjem letu pa so se v povprečju več kot podvojile. Šele v začetku septembra, po dolgih 14 letih trpljenja, so delnice zlatih rudnikov končno presegle najviše vrednosti iz leta 2011, ko je bilo za unčo zlata potrebno odšteti polovico današnje cene. Cene zlata so letos zrasle za več kot 50 odstotkov in prvič presegle čarobno mejo 4000 dolarjev za unčo.

Enako zanimivo in simptomatično je, da so delnice najbolj kakovostnih ameriških podjetij v zadnjih šestih mesecih po donosih dramatično zaostale za drugimi delnicami za več kot 10 odstotnih točk, kar spominja na ekstrem iz aprila 1999. Opažamo tudi zanimivo dinamiko, da so tiste družbe, ki so najbolj izpostavljene mednarodnim trgom, letos pridobile 21 odstotkov vrednosti, tiste najbolj odvisne do domačega trga pa samo pet.
 

Speči velikan

Končajmo z razmišljanjem, kako verjetno je, da se ponovi jesen leta 1998, začetek najbolj eksplozivne faze napihovanja balonov na delniškem trgu? V slogu Sherlocka Holmesa bi rekel, da se odgovor kot ponavadi skriva v ameriškem nepremičninskem trgu. Kmalu bomo videli, ali bo znižanje obrestnih mer v ZDA dovolj agresivno, da bo obudilo spečega velikana, ki že nekaj časa ne kaže običajnih znakov življenja.



Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar, 13. oktobra 2025 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!