080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Dno doseženo sredi leta 2016
Po več kot 30-letnem bikovskem trendu je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice lani poleti dosegla dno pri 1,47 %. Od dna do konca prvega četrtletja 2017 se je donosnost ameriških državnih obveznic povzpela za 90 bazičnih točk. Na trgu ni enotnega mnenja ali je to zgolj odboj od dna ali pa vzpostavitev novega trenda. Pokojninski skladi bi pozdravili višje donosnosti, ker bi jim omogočilo investiranje po višji obrestni meri in bi s tem lažje financirali pokojninske obveznosti.
Zadnji objavljeni ekonomski podatki sicer kažejo na večjo verjetnost slednjega, in sicer k novemu trendu in rasti donosnosti ameriških državnih obveznic v prihodnje. Gospodarska slika je spodbudna, saj se gospodarska rast ZDA giblje okrog 2 %, brezposelnost je pri 4,5 % nizka, medtem ko plače rastejo okrog 2,7 %. Rast plač je sicer nižja kot v predhodnih poslovnih ciklih, vendar je stabilna. Zadnje raziskave kažejo, da so potrošniki, podjetja in investitorji optimistični glede prihodnjega razvoja gospodarstva ZDA.
Predsednica ameriške centralne banke FED, Janet Yellen, je v marcu leta 2017 dvignila ključno obrestno mero na 1 %, kar je bil tretji dvig v tem ciklu, ki se je začel decembra 2015. Hkrati je napovedala, da nameravajo v letu 2017 dvigniti obrestno mero trikrat. Skratka, pričakuje nadaljevanje pozitivnega gospodarskega razvoja, saj je po njenem gospodarstvo prešlo v hitrejšo fazo rasti.
Argumenti proti višjim obrestnim meram
Staranje prebivalstva je pomemben dolgoročni strukturni dejavnik, ki nakazuje, da bodo obrestne mere v ZDA in razvitem zahodnem svetu dlje časa nizke. Delež ameriške populacije starejših od 65 let je zrastel nad 15 % v letu 2015, medtem ko je bil leta 1960 zgolj 9 %. Delež starejšega prebivalstva v celotni populacije v zahodnem razvitem svetu je na zgodovinskem vrhu in temu trendu ni videti konca. Z ekonomskega vidika to pomeni nižjo gospodarsko rast, nižjo inflacijo in posledično nižje obrestne mere. Starejši ljudje trošijo manj in hkrati več varčujejo - predvsem v obvezniških, manjši delež v delniških naložbah.Gospodarska rast je vsota rasti delovno aktivnih ljudi in višje produktivnosti. Delež brezposelnih v ZDA sicer pada in je po mnenju FED-a blizu nivojev polne zaposlenosti. Na drugi strani produktivnost ameriških delavcev v zadnjih letih stagnira, saj smo od leta 2010 v obdobju nizke produktivnosti. Optimisti menijo, da gre za posledice svetovno finančne krize, ki je gospodarstvu zadala močan šok in se svetovna ekonomija le počasi pobira. Produktivnost bi se naj v prihodnjih letih povzpela, predvsem zaradi vlaganj v obnovljive vire in digitalizacijo gospodarstva. Na drugi strani pesimisti menijo, da je to začetek dolgoročnih strukturnih sprememb zaradi staranja prebivalstva. Produktivnost delovno aktivnih bo ostala na nizkih nivojih predvsem zaradi vse manjšega deleža delovno aktivnih v populaciji in rasti deleža starejših od 65 let.
Delniški trg verjame v rast in inflacijo
Ameriški delniški trg zaenkrat verjame tezi višje gospodarske rasti in inflacije v prihodnje. Razlogi so predvsem v novem ekonomskem programu predsednika Trumpa, ki je pretežno sestavljen iz davčne reforme, ki temelji na znižanju obdavčitve dobičkov, deregulaciji finančne sektorja in infrastrukturnih projektov. Skratka, aktivnejša vloga države oz. fiskalna politike bi naj pripomogla k višji gospodarski rast in posledično inflaciji. V ZDA je zaznati rast inflacije že od sredine leta 2015. Trenutno je inflacija na večletnem vrhu, saj se giblje okrog 2,7 - to so nivoji, ki smo jih nazadnje videli leta 2012. V kolikor bo to dovolj, da se bo gospodarska aktivnost in posledično tudi obrestne mere v daljšem obdobju relevantno povzpela, bo pokazal čas.
