Obveznice so nazaj | SAVA INFOND

Delnice nimajo prave alternative. To je bilo (pravilno) prepričanje vlagateljev po letu 2008 in veliki finančni krizi. Obrestne mere so upadle na zgodovinsko najnižje ravni, v Evropi celo v negativno območje, in delnice so kot ena redkih in enostavno dostopnih naložb dajale realno pozitivne donose. Nato je prišlo leto 2022, najvišja inflacija v zadnjih 40 letih v razvitih državah in skok obrestnih mer na najvišje ravni v zadnjem desetletju. Čeprav je bil skok obrestnih mer boleč (vlagatelji v obveznice so utrpeli precejšnje izgube), je prinesel pomembno spremembo, ki je pozitivna za vlagatelje. Po dolgem času najbolj varne naložbe (v resnici ni nobena naložba popolnoma varna), kot so zakladne menice in obveznice daljših ročnosti državnih izdajateljev, prinašajo pozitivne donose. Slovenski varčevalci, ki imajo pri slovenskih bankah še vedno blizu 26 milijard evrov depozitov, imajo končno donosno alternativo.

Gre za verjetno najpomembnejšo spremembo na finančnih trgih v zadnjem desetletju. Trend upadanja obrestnih mer, ki se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja, po bitki z zadnjo inflacijsko epizodo, je v letu 2022 doživel svoj konec. V zadnjem desetletju je postala nova normalnost, da bodo obrestne mere ostale na nizkih nivojih v nedogled. Seveda nič ni večno in osebno menim, da je pozitivno, da je ta eksperiment z negativnimi obrestnimi merami za nami. Obveznice so danes lahko znova pomemben del v portfeljih vlagateljev, predvsem tistih, ki potrebujejo denar v bližnji prihodnosti.

Če pogledamo, kolikšen donos lahko danes dobi vlagatelj v nemški državni obveznici, ki velja za najbolj varen finančni instrument za evropskega vlagatelja, vidimo, da je v preteklih dobrih 12 mesecih prišlo do korenite spremembe. Nemške dveletne obveznice so še pred letom dni garantirale negativen donos v višini 0,75 odstotka. Danes dobi vlagatelj 3,2 odstotka, torej kar 4 odstotke več. Ni pa samo normalen donos, ki ga danes zagotavlja naložba v obveznice, tisto, kar jih dela privlačne. Obveznice so v vseh recesijah v zadnjih 50 letih dosegle višje donose kot delniške naložbe. Kar je seveda logično, saj centralne banke v času recesij znižujejo obrestne mere s ciljem vzpodbuditi gospodarsko okrevanje. Tudi v naslednji recesiji bo podobno (kadarkoli bo pač prišla). K sreči bodo centralne banke vsaj imele prostor za nižanje obrestnih mer, česar še pred dobrim letom ne bi mogli trditi.

Seveda delnice ostajajo najbolj primeren naložbeni razred za dolgoročne vlagatelje. Pričakovani presežni donos ostaja dovolj visok, vendar ne več tako ekstremen, kot je bil v zadnjem desetletju. Za obdobja varčevanja manj kot deset let pa je kombinacija delnic in obveznic znova privlačna. Vlagatelji, ki jim nihanja delniških trgov ne dišijo, pa lahko znova naložijo v obveznice in obvezniške sklade, ki ponujajo precej višji donos kot depoziti pri slovenskih bankah.

Priporočilo, da naj se vlagatelji izogibajo obveznicam, ko so ponujale neumno nizke (tudi negativne) pričakovane donose, je za nami. Danes lahko obveznice znova igrajo pomembno vlogo v razpršenem portfelju vlagateljev. V primeru recesije in možnih negativnih razpletov na delniških trgih bodo zagotavljale zaščito, kot so je vedno v preteklosti. Osebne finance so v letu 2023 tako znova postale lažje.


Objavljeno v dnevniku Večer, 9. marca 2023. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!