Oster preobrat v trgovinski vojni | SAVA INFOND

V nedeljo, 5. maja, je ameriški predsednik Trump presenetil z napovedjo dviga carin na kitajski uvoz blaga iz 10 na 25 % in negotovost se je znova vrnila na trge. Trumpova že znana ostra retorika je oživela strah pred vnovičnim zaostrovanjem trgovinske vojne.  Predstavniki obeh strani so poročali, da pogajanja potekajo po načrtih, in pričakovati je bilo, da bo konec tedna prišlo do končnega dogovora.

V začetku tedna so se na novice najbolj negativno odzvali razvijajoči se trgi, sledile so evropske in ameriške delnice.  Kako občutljivi so Kitajci na višje carine, pričajo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. Po njihovem naj bi doslej uveljavljene carine na kitajsko blago že vplivale na znižanje njihovega BDP za 50 odstotnih točk (0,5 %). Dvig carin iz 10 na 25 %, pa bi pomenil že 90 odstotnih točk (0,90 %) nižji BDP.  Kitajska vlada bo seveda storila vse, da zaščiti gospodarsko rast. Poleg že napovedanih povračilnih ukrepov je kitajska centralna banka napovedala injekcijo dolgoročnih sredstev v višini 280 mrd juanov. Pritisk zvišanja carin pa najverjetneje pomeni, da bo potrebno znova stimulirati gospodarstvo, kar na drugi strani znižuje kitajsko finančno stabilnost.

Kitajska delegacija je včeraj (v četrtek, 9. maja) pripotovala v ZDA na bilateralne pogovore, dan pa se je končal klavrno, brez napredka pri dogovoru. Kot napovedano, bodo ZDA danes, v petek, na 200 mrd USD blaga iz Kitajske dvignile carine iz 10 na 25%. Med to blago sodi telekomunikacijska oprema, vezja, procesne enote, računalniški deli in podobno. Trump je tudi povedal, da se polega tega pripravljajo še 25-odstotne carine na blago v vrednosti še 325 mrd USD. Lani je celoten uvoz blaga iz Kitajske v ZDA znašal 540 mrd USD... Če do dogovora med sprtima stranema ne pride v doglednem času,  lahko to negativno vpliva na napovedi prihodnje globalne rasti.

Kitajski predstavniki so že napovedali, da so se prisiljeni odzvati na omenjene ukrepe - kako točno, še ni znano. Uradne izjave še čakamo.

Pogovori naj bi se nadaljevali danes, 10. maja. Predsednik Trump je prepričan, da do dogovora še lahko pride. »Make America great again« je njegovo vodilo in prepričan je, da mu gre fantastično, saj so ZDA samo v zadnjem letu od Kitajske pobrale za 100 mrd USD dajatev. Analitiki pa na drugi strani opozarjajo, da morajo večino dajatev absorbirati prav ameriška podjetja in potrošnik.

Reakcija trga je mešana. Trgi ZDA so se na novico odzvali sprva negativno, v času, ko nastaja to besedilo (v 10. maja ob 10. uri zjutraj) pa kaže na pozitivno trgovanje. Hang Seng indeks je v pozitivnih številkah - petkovo trgovanje se zaključi ob 10. uri po našem času, zahvaljujoč usklajenim nakupom kitajskih državnih skladov. Kitajski Shanghai Composite je višji za 3,1 %. 

Posodobitev - 15. maj 2019

Ponedeljek, 13. maja, je bil doslej najslabši dan na Wall Streetu od zaostritve trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, indeks S&P 500 je padel za 2,4 %. Drsele so tudi azijske delnice, vendar manj kot ameriške. Torek so svetovne borze končale v zelenem.

Ameriški finančni minister Steve Mnuchin potrjuje, da pogovori med stranema še zmeraj potekajo. Če bodo pogajanja uspešna, bi bili lahko rezultati vidni v treh do štirih tednih, pravi Trump, ki je tudi izjavil, da ima občutek, da bodo pogovori s Kitajsko uspešni.  Naslednje srečanje med Trumpom in predsednikom Xijem bo konec junija na vrhu G-20 na Japonskem.

Medtem obe strani zaostrujeta pogoje trgovanja. Kitajska je s 1. junijem napovedala uvedbo dodatnih carin na 60 milijard dolarjev uvoza iz ZDA. Ameriška administracija še vedno pripravlja 25-odstotne carine še na preostali uvoz iz Kitajske, jih pa ni pričakovati pred koncem junija.

V dvoboju gospodarskih velikanov močna, hitro rastoča Kitajska ogroža gospodarski primat ZDA v svetu. Mnenje mnogih analitikov je, da bo, preden se bo vse razpletlo, še slabše – verjamejo pa, da bo do dogovora sčasoma prišlo. Skrb vlagateljev burka predvsem Trump, ki že nekaj časa ubira strategijo zaostrene retorike, ko borze rastejo, ko pa začnejo padati, seže po pomirjujočih tonih. Staro kitajsko voščilo (namenjeno prej sovražnikom kot prijateljem) pravi: Želimo vam, da bi živeli v zanimivih časih. V obdobju prerazporejanja geopolitičnih in gospodarskih moči zanimivosti očitno ne bo zmanjkalo. 

Kaj naj stori vlagatelj, medtem ko čaka na razplet?

Nasveti niso novi. Sredstva, za katera načrtujete, da jih boste potrebovali v dveh do petih letih, prenesite v nižjetvegane sklade. Ustvarite razpršitev sredstev, ki bo blažila nihanja. Z dolgoročnimi sredstvi ostanite investirani.

• Za kratkoročne potrebe 'zaklenite' doslej dosežene donose. Razmislite o svojih kratkoročnih načrtih in potrebah in ta del sredstev prenesite v sklade, kjer ni pričakovati večjih nihanj. Čeprav se morda zdi ideja umika iz trga vabljiva, je treba vedeti, da donosi na depozite pri bankah oziroma donosi kratkoročnih vrednostnih papirjev praviloma ne pokrivajo inflacije, zato ste na slabšem in na dolgi rok izgubljate. Delež visoko likvidnih sredstev mora biti ravno tolikšen, da vam omogoča pravšnjo mero fleksibilnosti, ne da bi morali za kratkoročne načrte posegati v vaš dolgoročen portfelj, na katerega bi lahko vplivala morebitna volatilnost na trgih. Nihanja so in bodo vedno del borznega cikla, kljub vsem padcem pa zgodovina kaže, da trgi rastejo tri četrtine časa.
• Dodatno razpršite svoj portfelj naložb. Prenesite del sredstev iz regij oziroma sektorjev, ki so močno porasli, v regije/sektorje, ki so z rastjo nekoliko zaostali, oziroma v nosilce sekularnih trendov, kot na primer tehnološke inovacije, medicinska oprema, genetske terapije, ipd.,  kjer so pričakovane stopnje rasti višje kot pričakovane stopnje rasti BDP. Na ta način »zaklenete« ustvarjene dobičke in vstopate v naložbe, ki imajo boljši potencial rasti na dolgi rok.
• Ostanite investirani za dosego dolgoročnih ciljev. Fokusirajte se na dolžino časa, ko ste investirani na trgu, in ne na to, kdaj je optimalni čas za vstop oziroma izstop iz njega. Za dolgoročnega investitorja je vsak čas priložnost za vstop na trg, saj na dolgi rok v povprečju donosi delniških naložb vedno presežejo donose obvezniških naložb in inflacijo, kljub morebitnim nihajem znotraj posameznih let.

 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!