080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Danes si težko predstavljamo, kako bi bilo videti naše življenje, če se človeštvo ne bi naučilo izrabljati čudežne energije premoga in nafte, ki sta s svojo visoko energijsko gostoto v preteklih dveh stoletjih odločilno pripomogla k največjem družbenem in gospodarskem preskoku v zgodovini. Seveda se rast in napredek nista ustavila v prvi polovici preteklega stoletja, vendar pa se kljub izjemnemu tehnološkemu napredku, osvajanju vesolja, odkritju interneta, digitalizaciji družbe in razvoju na področju medicine nič ne more primerjati z revolucionarnim odkritjem obilja poceni in »neomejene« energije fosilnih goriv.
Napredek za strahotno ceno
Na Zemlji tako zdaj živi sedemkrat več prebivalcev kot pred dvema stoletjema, pred dobo fosilnih goriv, naš svet pa še nikoli ni bil tako miroljuben in gospodarsko napreden. Življenjska doba se je od leta 1950 podaljšala s 47 na 72 let, umrljivost otrok do petega leta starosti se je znižala z 22 na manj kot štiri odstotke, delež svetovne populacije, ki živi v ekstremni revščini z manj kot 1,9 dolarja na dan, je v zadnjih 20 letih strmoglavil z več kot 30 na manj kot 10 odstotkov. Svetovni bruto domači proizvod je v tem času dosegal eksponentne stopnje rasti in se je v zadnjih stotih letih realno povečal za kar tridesetkrat.
Vsa ta idilična slika o čudoviti krivulji napredka pa izgubi velik del svojega sijaja ob strahotni ceni, ki jo plačujemo z onesnaževanjem planeta, uničevanjem ekosistemov, izgubo biološke raznovrstnosti, dvigom temperature ozračja in potencialno uničujočimi podnebnimi spremembami.
Moderna naravoslovna znanost se je bolj ali manj poenotila o obstoju antropogenega segrevanja in prepričljivo ovrgla najbolj popularne argumente podnebnih skeptikov. Neposredne fizikalne meritve, statistični dokazi in nepregledno število recenziranih raziskav pričajo o tem, da je 97 odstotkov klimatologov prepričanih, da smo ljudje tisti, ki povzročamo globalno segrevanje.
Podnebne spremembe si lahko nazorno predstavljamo kot moderno Pascalovo stavo o obstoju Boga. Če ne bomo naredili nič, lahko izgubimo vse in se znajdemo v podnebnem peklu z dvigom morske gladine, sušami, masovnim izumrtjem vrst, kolapsom ekosistemov, pomanjkanjem hrane, vojnami in planetom, ki ne bo naseljiv za prihodnje generacije. Če pa se odločimo, da se bomo aktivno spopadli s podnebnimi spremembami, nas pot lahko popelje v nebesa s človeško vrsto, ki bo še naprej prosperirala na zelenem planetu.
»Spreobrnjenje« je racionalno
Tudi za skeptike, ki razmišljajo: »Zakaj bi zmetali v zrak ves ta denar za razogljičenje družbe ob objektivno veliki negotovosti glede dvigovanja temperature v prihodnih letih?«, je torej racionalna odločitev, da se »spreobrnejo«, ali pa vsaj pretvarjajo, da verjamejo v preventivo. Kajti v nasprotnem, skrajnem primeru bodo posledice uničujoče in bo morda celo ogrožen obstoj planeta.
Za ozdravitev planeta bo potrebna največja mobilizacija kapitala in virov v zgodovini človeštva. Edina rešitev so genialne inovacije in čim hitrejše tektonske pozitivne spremembe na planetarni ravni, sicer bo račun za neukrepanje vsak dan višji.
Iz preteklih izkušenj vemo, da so radikalne preobrazbe civilizacije, kot jo je prinesla industrijska revolucija z izkoriščanjem fosilnih goriv, pa tudi internet in digitalizacija v preteklih treh desetletjih, v svojem bistvu največji generatorji bogastva, ki ga pozna svet.
Izzivi in priložnosti povezane z do okolja prijaznim razogljičenjem družbe, se po pomembnosti in razsežnostih ne morejo primerjati z ničemer v zgodovini civilizacije. Prinesli bodo nove zmagovalce, ki bodo spremenili svet na bolje in ustvarili nesluteno bogastvo novi generaciji vlagateljev.
Kot upravljavci finančnega premoženja aktivno spodbujamo trajnostni razvoj in družbeno odgovorno investiranje, hkrati pa neutrudno iščemo in agresivno podpiramo bodoče velike zmagovalce prehoda v nizkoogljično družbo.
Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 10. januarja 2022
