Se optimizem vrača na trge? | SAVA INFOND

Drugi teden novembra je bil pester za borze: ameriške kongresne volitve, objava nižje inflacije, kripto svet pa je zamajal stečaj platforme FTX, ki ni imel večjih posledic za borzne trge, sprožil pa je preplah na borzah kriptovalut.

Po preštetju glasov ameriških volitev se je izkazalo, da se republikanski »rdeči val« ni zgodil. Največji poraženec je gotovo Donald Trump. Napovedovana velika zmaga republikancev se ni zgodila in to bi lahko vplivalo na njegovo odločitev, da ponovno kandidira na predsedniških volitvah leta 2024. V naslednjih dveh letih v ameriškem kongresu nobena stranka ne bo imela pomembne prevlade, s katero bi uresničevala svoj polni program. To otežuje sprejemanja pomembnejše zakonodaje in zamrznitev fiskalne politike. Republikanci imajo v senatu zgolj en sedež več kot demokrati, kar zmanjšuje verjetnost agresivne obstrukcije, saj lahko nekateri zmerni republikanci glasujejo z demokrati. Končni rezultat bo torej zmernost demokratične agende, kar pomeni zmanjšanje ukrepov porabe, ki lahko zaustavijo inflacijo, kar je pozitivno za borzne trge.

Težko pričakovana objava inflacije v četrtek, 10. novembra, je bila pozitivno presenečenje in največji razlog za vrnitev optimizma na borzi. Inflacija v ZDA je oktobra zdrsela na 7,7 odstotka na letni ravni, pod pričakovanih 7,9 odstotka. Nižja je tudi jedrna inflacija, ki je oktobra znašala 6,3 odstotka na letni ravni (septembra 6,6 odstotka). Najbolj spodbudno je, da se znižujejo cene lepljivih kategorij cenovnega indeksa (ki jih spremlja Fed v Atlanti), kot so najemnine. Letna mera lepljivih komponent inflacije (sticky components)se je v oktobru znižala iz 8,5 na 5,5 odstotka. Fed se bo na podlagi novih podatkov odločal o bodočih korakih monetarne politike. Trgi pričakujejo, da bo upočasnil tempo zviševanja obrestne mere. Nižja inflacija in posledično manj agresivna Fed ob solidni gospodarski rasti pomenijo vzpodbudno okolje za rast delniških tečajev. Po modelu Atlanta Fed's GDP Now v ZDA v zadnjem četrtletju leta pričakujemo štiriodstotno rast BDP.

Glavno vprašanje vlagateljev v tem trenutku je, kako dolg bo cikel zaostrovanja monetarne politike in kdaj se bo zgodil preobrat. Analiza ciklov dvigovanja obrestnih mer v razvitih državah med leti 1960 in 2019 kaže, da je dvigovanje obrestnih mer v povprečju trajalo dobrih 15 mesecev. 70 odstotkov historičnih ciklov je trajalo dlje kot eno leto. Dolžina ciklov dvigovanja obrestnih mer je bila podobna v obdobju tako visoke kot nizke inflacije. Centralne banke  običajno prenehajo z dvigovanjem obrestnih mer, še preden je stopnja inflacije bistveno nižja in je še blizu vrha. V povprečju so se cikli dvigovanja končali, ko se je medletna inflacija spustila približno deset odstotkov od svojega vrha (npr. s 5  na 4,5 odstotka). Jedrna inflacija brez stroškov hrane in energije, mera, ki jo spremlja Fed, je od svojega trenutnega vrha nižje šele za slabih pet odstotkov. Zgodovina kaže, da znižanje obrestne mere običajno sledi kmalu po ciklu zategovanja - prvo znižanje v povprečju sledi sedem mesecev po zadnjem dvigu. V kar treh četrtinah takšnih ciklov je prvo znižanje obrestne mere nastopilo prej kot v enem letu po zadnjem dvigu.

Morda je vrh inflacije že za nami, še vedno pa smo daleč od cilja pri dveh odstotkih in tveganje recesije je še vedno visoko. Trenutni cikel dvigovanja obrestnih mer se bo nadaljeval tudi v letu 2023. Sklepamo pa lahko, da se bo tempo dvigovanja upočasnil in da končna obrestna mera ne bo bistveno višja, kot jo trenutno pričakujejo trgi. Zgodovina se ponavlja, oziroma, bolje rečeno, rima. Navkljub zgodovinski statistiki pa velja upoštevati, da je postpandemski cikel zelo edinstven.



Komentar je bil objavljen v dnevniku Večer 16. novembra 2022, podatki so posodobljeni na 22.11.2022. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!