080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Zakaj sprememba
Denarni skladi so prvenstveno namenjeni ohranjanju vrednosti in varnosti privarčevanih sredstev ter naj bi bili primerljivi z depoziti z vidika donosnosti in likvidnosti. Vendar je v trenutnem okolju, ko z depoziti ne pokrijemo niti inflacije, instrumenti denarnega trga (državne zakladne menice in komercialni zapisi podjetij z ročnostjo do enega leta) pa imajo negativno oziroma ničelno donosnost, ta cilj praktično nedosegljiv. Posledično je glavni razlog za preoblikovanje sklada zmanjšanje vpliva negativnih kratkoročnih obrestnih mer na donosnost podsklada s podaljšanjem povprečnega trajanja portfelja in spremembo naložbene politike v kratkoročni obvezniški podsklad.Kakšen je ta sklad
Infond ShortTerm Bond - Euro, obvezniški podsklad, bo s spremembo naložbene politike, ki prinaša s seboj nekoliko višje naložbeno tveganje, pretežni delež sredstev investiral v kratkoročne obveznice z naslednjimi lastnostmi:- Najmanj 80 % sredstev sklada bo naloženih v državne in podjetniške obveznice ter druge dolžniške vrednostne papirje, ki s svojo naložbeno politiko ustrezajo naložbenim omejitvam podsklada, pri tem bo imel sklad največ 30 % sredstev izpostavljenih do trgov v razvoju,
- povprečno modificirano trajanje naložbenega portfelja sklada bo večje od 1 leta in manjše od 3 let,
- najmanj 70 % sredstev sklada bo izpostavljenih do evropske valute evro.
Infond ShortTerm Bond - Euro je sklad, ki sodi med osnovne gradnike naložbenega portfelja vsakega dolgoročnega vlagatelja. Primeren je za vlagatelje, ki imajo nižjo nagnjenost k tveganju. Vlagateljem omogoča izpostavljenost do kratkoročnih obveznic kakovostnih izdajateljev, delno pa tudi instrumentom denarnega trga (komercialni zapisi, zakladne menice) ter depozitom. V primerjavi z obvezniškim podskladom Infond Obvezniški - EUR lahko vlagatelji na skladu Infond ShortTerm Bond - Euro pričakujejo manjšo nihajnost sklada.
Po podatkih evropskega združenja EFAMA so s koncem leta 2018 imeli evropski varčevalci v obvezniških skladih 2.536 milijard evrov prihrankov, kar predstavlja 27-odstotni delež znotraj posameznih kategorij skladov. V Sloveniji je ta delež bistveno manjši, s koncem leta 2018 so tako imeli slovenski varčevalci v obvezniških skladih 167 milijonov evrov prihrankov, kar predstavlja 6,76-odstotni delež znotraj posameznih kategorij skladov.
