Ali smo blizu dna na delniških trgih | SAVA INFOND

Padci na delniških trgih so, merjeno v ameriških dolarjih, presegli mejo 20 odstotkov, kar v borznem žargonu pomeni, da smo uradno v medvedjem trendu. Glavna razloga dodatnemu pesimizmu sta bila podatek o ameriški inflaciji (8,6 odstotka) in dvig ključne obrestne mere za 0,75 odstotka s strani ameriške centralne banke Fed. Vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da je edino zdravilo za visoko rast cen recesija. Ta je v tem trenutku videti manjše zlo kot nevzdržna rast cen, ki že negativno vpliva na življenjski standard ljudi. Glavno vprašanje vlagateljev v tem okolju je, ali smo že blizu dna na delniških trgih.

Za odgovor se je najbolje ozreti v zgodovino. Večji padci na delniških trgih se navadno zgodijo v času gospodarskih recesij (so izjeme, 1987). Ameriško gospodarstvo je po drugi svetovni vojni doživelo dvanajst recesij. Ameriški delniški indeks S&P 500 je v času recesij v povprečju izgubil 30 odstotkov vrednosti. Seveda so bile velike razlike med posameznimi obdobji. Denimo v času pandemije je znašal padec 34 odstotkov, še posebej boleče pa je bilo obdobje za čas finančne krize leta 2008, kjer so delnice od vrha do dna izgubile 57 odstotkov, kar je tudi največji padec v opazovanem obdobju. Na drugi strani pa je bilo kar nekaj recesij, kjer so bili padci razmeroma majhni, manj kot 20 odstotkov.

Padci, ki jih doživljamo letos (S&P 500 je nižje za 24 odstotkov), se torej zgodijo dokaj redko in skoraj vedno sledi gospodarska recesija. Vsak medvedji trend pa je seveda drugačen. Večji padci v obdobju med 1950 in 1990 so bili običajno posledica monetarne politike (višjih obrestnih mer), kar je podobno kot danes. Predpogoj, da so delnice dosegle dno, je sovpadal s spremembo politike ameriške centralne banke, ki je pričela z zniževanjem obrestnih mer in spodbujanjem gospodarstva.

Po tej logiki je glavni predpogoj, da se finančni trgi umirijo, znak, da se umirja tudi inflacija. Nižji inflacijski pritiski bi prinesli tudi pričakovanja, da bodo dvigi obrestnih mer s strani centralnih bank manjši, kot pa se danes pričakuje. Kar po mojem mnenju ostaja glavno tveganje za delniške trge, so še vedno previsoka pričakovanja glede poslovnih dobičkov podjetij - analitiki pričakujejo njihovo dvomestno rast v prihodnjem letu. Če je cena za umiritev inflacije res recesija, potem lahko v naslednjem obdobju pričakujemo nižje dobičke podjetij.

Dejstvo je, da je najboljši čas za nakup delnic ravno v času pretresov in splošnega pesimizma. Spomnimo se samo marca 2020 (pandemija) in obdobja po propadu banke Lehman Brothers v drugi polovici leta 2008. Oboje se je izkazalo kot izredna nakupna priložnost, čeprav je v tistem trenutku izgledalo, kot da bo konec sveta. Tudi danes je okolje videti izjemno negativno: visoka inflacija, višje obrestne mere in vojna v Ukrajini. Menim, da je ogromno teh negativnih novic že vračunanih v delniške trge ter da smo bližje dnu kot ne. In ravno takrat, ko je najtežje biti optimist, je tudi najboljši čas za nakup delnic.



Objavljeno v dnevniku Večer, 29. junija 2022. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!