Ne podlegajmo črnim svarilom! | SAVA INFOND

Za delniške trge je običajno, da se v času rasti vzpenjajo po stopnicah, na poti navzdol pa se prestrašeni vlagatelji – proti svoji volji – znajdemo v ekspresnem dvigalu navzdol.
Večina profesionalnih vlagateljev je zelo slabo prenesla lanskoletno strmoglavo vožnjo z dvigalom, ko so delnice ekspresno izgubile okoli 20-odstotkov vrednosti. V paničnem strahu pred medvedjim trgom in gospodarsko recesijo so brezglavo razprodajali delnice in druge tvegane naložbe in se začeli umikati v denar in obveznice.

Redki junaki na Wall Streetu so bili na božični večer pripravljeni staviti, da bo sledil tako eksplozivni preobrat za knjigo rekordov. V 38 trgovalnih dneh so namreč svetovne delnice pridobile več kot 15 odstotkov vrednosti, ameriške pa skoraj 20 odstotkov, kar je celo peti najboljši začetek leta v zgodovini.

Popeljimo se s časovnim strojem v preteklost in se vprašajmo, ali se je že kdaj zgodilo, da so trgi tako bliskovito nadoknadili podoben padec po kratkotrajnem medvedjem trgu v zreli fazi večletnega borznega trenda rasti, ki ga je spremljal podoben preobrat v denarni politiki s hkratno rastjo ameriškega dolarja?

Naš časovni stroj se zelo hitro ustavi v letu 1998, ki ga je zaznamovala Azijska kriza in kolaps mogočnega sklada LTCM. Do nerecesijskega medvedjega trenda je takrat prišlo v enajstem letu izjemne rasti tečajev, ko so delnice v povprečju rasle po 19 odstotkov na leto. Kratkotrajnemu medvedjemu trgu, ko so delnice v 57 trgovalnih dneh padle za 22 odstotkov, je sledila bliskovita eksplozija rasti, ki je v samo 33 trgovalnih dneh popeljala ameriški indeks S&P 500 do novih rekordnih vrednosti (vir: Charlie Bilello).

Nekaj podobnega se je zgodilo konec 2018, ko so ameriške delnice najprej v 65 trgovalnih dneh padle za 20 odstotkov, nato pa so letos, po 38 trgovalnih dneh in 20-odstotni rasti, že nadoknadile 95 odstotkov izgube. Pri analogiji med letoma 1998 in 2018 igra glavno vlogo centralna banka, saj je leta 1998 ameriški Fed v nekaj tednih znižal temeljno obrestno mero za 0,75 %. Do precej podobnega radikalnega preobrata je prišlo tudi konec lanskega leta, saj finančni trgi, namesto vsaj treh pričakovanih dvigov v letu 2019, zdaj verjamejo, da bi lahko Fed v naslednjem letu celo prvič znižal obrestne mere?!

Kljub zanimivi analogiji nikakor ne pričakujem, da se lahko ponovi jesen 1998, ko se je sprožila terminalna faza najbolj nore delniške manije vseh časov, v kateri so ameriške delnice pridobile dodatnih 56 odstotkov, tehnološke pa neverjetnih 290 odstotkov. Podobno kot legendarni ustanovitelj Vanguarda Jack Bogle, bi rad samo spomnil vlagatelje, naj ne podlegajo tako zlahka pred črnogledimi medijskimi svarili o prihajajoči recesiji in novem borznem zlomu. Ne pozabite, da na delniških trgih na dolgi rok vedno zmagujejo optimisti in da je verjetnost pozitivnih donosov v času gospodarske rasti kar 87-odstotna.



Za vlagatelje je dobra novica, da zaenkrat vse kaže, da bi se morali v letošnjem letu izogniti gospodarski recesiji. Na osnovi zgodovinskih statistik to pomeni, da lahko s 53-odstotno verjetnostjo pričakujemo več kot 10-odstotni donos delnic, verjetnost, da bi donosi na borzah presegli 20 odstotkov pa znaša okoli 30 odstotkov.

Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 25. februarja 2019