Trajnost je dohitela tudi finančno industrijo | SAVA INFOND

V drugi polovici septembra se je začel Evropski teden mobilnosti. Enkrat na leto v Evropi državljani združimo moči in na glas pozovemo k spremembi potovalnih navad. Potreba po gibanju na prostem je zaradi posledic pandemije lani in letos izdatno narasla, odločitev za aktivne oblike mobilnosti pa prinaša izjemne koristi za posameznike. Z njimi ne prispemo le do cilja poti, temveč hkrati pokrijemo dnevno potrebo po gibanju, izboljšamo možganske funkcije ter krepimo našo kondicijo in imunski sistem.

Letošnji teden mobilnosti poteka pod motom 'Živi zdravo. Potuj trajnostno.' Pogosto namreč slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Promet namreč porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih in najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je zato tako rekoč življenjskega pomena. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

Spremembe, povezane s trajnostjo, pa se dogajajo tudi na drugih področjih našega delovanja. Tako sta denimo Evropski parlament in evropska komisija v okviru Akcijskega načrta Evropske komisije za financiranje trajnostne rasti že decembra 2019 sprejela Uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR). Namen uredbe o razkritjih je povečati preglednost glede trajnostnih značilnosti in vlaganj za končne potrošnike. Družbe iz sektorja finančnih storitev so tako primorane prilagoditi svojo strategijo in politiko delovanja trajnostnemu razvoju, ki postopno in sistematično vključuje okoljska, socialna in upravljavska (ESG) merila v postopke sprejemanja odločitev. Tako na ravni družbe (denimo s strategijo zmanjševanja toplogrednih izpustov) kot na ravni sprejemanja naložbenih odločitev.

Prva "žrtev" trajnosti bodo določene panoge, ki jih bodo finančne družbe opredelile kot tiste, v katere ne želijo vlagati. Izključitveni seznami bodo gotovo zajemali podjetja ali projekte, katerih znaten del celotnega prihodka temelji na proizvodnji ali prodaji alkohola, tobaka, zabavi za odrasle, proizvodnji in storitvah iger na srečo, proizvodnji premoga za ogrevanje, pridobivanju nafte iz skrilavca, proizvodnji jedrske energije, vojaški industriji ali proizvodnji spornih orožij. Čeprav uredba v prvi vrsti naslavlja družbe iz evropske finančne industrije, se je na drugi strani močno povečalo povpraševanje evropskih vlagateljev po trajnostno naravnanih skladih. Tako je denimo v Evropi višina neto prilivov v ESG sklade ob letošnjem polletju dosegla 66 milijard evrov in je v strukturi prilivov pasivno upravljanih skladov (ETF) presegla 50 odstotkov.



Prispevek je bil objavljen v dnevniku Večer 23. septembra 2021. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!