Nervozni trgi v ritmu nove zalivske vojne | SAVA INFOND

V zadnjih dneh je izraelsko-ameriški vojaški poseg v Iranu posrkal ves zrak iz prostora, tako da zdaj vsi udeleženci na trgih govorijo samo še o tem in se sprašujejo, kako bo širitev konflikta na sosednje države v Perzijskem zalivu vplivala na svetovne finančne in predvsem energetske trge.
 

Iran stisnjen v kot

V tem trenutku vlada na Wall Streetu previdno optimistični konsenz, da gre za obsežen konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bo verjetno trajal od nekaj tednov do največ dveh mesecev. Iran vojaško ne more zmagati, vendar pa se je osovraženi režim, ki je januarja krvavo zadušil proteste in hladnokrvno pobil več deset tisoč ljudi, znašel v situaciji, ko je stisnjen ob zid in nima česa izgubiti. V krčevitem boju za obstanek zato igra na edino preostalo karto, da povzroči čim večje razdejanje in gospodarsko škodo za zalivske države in ZDA.

Ključno vprašanje je torej, ali lahko iranski režim z raketami in droni povzroči več kot kratkotrajne motnje v pretoku nafte in plina iz Perzijskega zaliva in s tem morebitno večjo negotovost na svetovnih trgih. Problem je v tem, da ob izbruhu vojnega kaosa niti predsednik Trump niti ameriški generali ne morejo odgovoriti na to vprašanje, zato nam preostane le, da še toliko bolj podrobno spremljamo reakcije na finančnih in energetskih trgih.
 

Vpliv vojne

Do petka, 6. marca, dopoldne so se zaradi iranske vojne cene nafte Brent podražile za »samo« 15 %, na 85 USD za sodček, vendar pa trend rasti od ponedeljka, 2. marca, nakazuje, da se trgi vse bolj bojijo, da bo konflikt daljši in resnejši, kot bi si želel predsednik Trump. Cene evropskega plina so zaradi zaprtja Hormuške ožine čez noč poskočile s 30 na 50 EUR/MWh, res pa je, da so bile v primerjavi z obdobjem po ruski invaziji na Ukrajino pred štirimi leti več kot trikrat višje, saj so presegale 150 EUR/MWh. Do nove kurilne sezone pa je še zelo daleč.

Na deviznih trgih je prišlo do pričakovane zmerne krepitve ameriškega dolarja (z 1,18 na manj kot 1,16 USD za EUR), na delniških trgih pa do močnejše razprodaje oz. dobrodošle korekcije tečajev na letos najbolj vročih regijah in sektorjih. To je povsem normalno, zdravo in pričakovano, podobna korekcija na teh izpostavljenih borznih segmentih pa bi se zaradi pretirano evforičnega sentimenta vlagateljev zgodila tudi, če ne bi prišlo do napada na Iran.

Zanimivo je, da je bil ob vsej nervozi trgov premik ameriškega delniškega indeksa S&P 500 od prvih eksplozij raket in bomb do 9. marca manjši od enega odstotka, kar pomeni, da ga na grafu gibanja praktično ne moremo zaznati s prostim očesom. 
Prav tako je posebej zanimiva statistika, ki pravi, da se ameriške delnice še nikoli v zgodovini od začetka leta niso gibale v tako tesnem trgovalnem območju, celo ožjem od treh odstotkov.
Indeks nihajnosti VIX se je povzpel na približno 25 %, kar pomeni, da so kratkoročni špekulanti precej nervozni in pričakujejo, da bodo ameriške delnice v naslednjih 30 dneh zanihale za okoli 7 % v pozitivno ali negativno smer in (najverjetneje navzdol) prebile to večtedensko trgovalno območje.
 

Kratkoročni premiki, dolgoročno razmišljanje

Kratkoročni premiki in pretresi, povezani z vojnami, naravnimi nesrečami in geopolitičnimi dogodki, so lahko zelo spektakularni, intenzivni in zelo stresni, vendar pa je na dolgi rok bistveno bolj tvegano, če nimamo delniških naložb in skladov. Ali, kot je nekoč dejal Warren Buffet: »Delnice bi še vedno držal, tudi če bi vedel, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna.« 

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.