Val UI šele vstopa v najbolj eksponentno fazo | SAVA INFOND

Bogovi na svetovnih finančnih trgih so po izjemnem začetku leta s skoraj 20-odstotnimi donosi delnic namesto nepozabne rojstnodnevne zabave ob četrti obletnici UI-bikovskega trga očitno raje uprizorili reprizo julijskega scenarija s panično razprodajo delnic polprevodnikov, spominskih čipov in UI-infrastrukture. Zeusova strela je namreč že drugič v nekaj mesecih udarila v korejske trejderje kimchi kamikaze, ki običajno operirajo s približno dvakratnim finančnim vzvodom. Kot vedno se je vse začelo z na videz nedolžno korekcijo, ki je sprožila val prisilnih likvidacij vlagateljev in preplah na korejskem trgu. Kljub neusmiljeni razprodaji, ki je korejske turboreaktivne delnice potisnila že 30 odstotkov pod junijski vrh, te od začetka leta še vedno doživljajo približno 50-odstotno rast.

Pa naj še kdo reče, da borzni trgi niso večna uganka, polna protislovij in nepričakovanih zasukov. Kot recimo to, da so donosi podjetij, ki omogočajo razvoj UI, v zadnjih štirih letih znašali okoli 420 odstotkov, kar je štirikrat več od povprečja delniških trgov in šokantnih 10-krat več od donosa delnic podjetij, ki niso povezane z napredkom umetne inteligence.
 

Investicijski cunami

Kljub občasnim pretresom in bolečim korekcijam moramo imeti ves čas pred očmi, da tehnološki val UI pravzaprav šele vstopa v tisto najbolj dramatično eksponentno fazo. Investicije največjih tehnoloških velikanov v podatkovne centre in UI bodo namreč v letu 2026 večje, kot so bile v zadnjih treh letih skupaj, in naj bi v prihodnjem letu zrasle za dodatnih 60 odstotkov. Letošnje naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco bodo za skoraj 50 odstotkov presegle lanske napovedi, za leto 2027 pa hiperskalerji načrtujejo za 1370 milijard investicij - dvakrat večji obseg naložb, kot so jih predvidevali še pred letom dni.
 

Novi preboji in prepad v uporabi

Medtem je UI v zadnjih tednih sprožila pravo revolucijo na področju matematike in znanosti, saj je OpenAI s pomočjo roja deset tisoč agentov s svojim najnaprednejšim internim modelom v 11 dneh našel rešitev za 90 od 500 najpomembnejših nerešenih matematičnih problemov. Si predstavljate, pred kako vznemirljivo novo dobo znanstvenih odkritij smo, kjer bo lahko vsak laboratorij vzporedno izvajal več Manhattan projektov s specializiranimi UI-znanstveniki, ki nikoli ne spijo in se nikdar ne utrudijo?

Andrej Karpathy, raziskovalec umetne inteligence, soustanovitelj Open AI, ki zdaj dela pri Anthropicu, opozarja na vse bolj očiten prepad v razumevanju zmogljivosti UI. Po grobih ocenah avtorja ima 75 odstotkov svetovnega prebivalstva komaj kaj izkušenj z UI. 20 odstotkov ljudi jo uporablja predvsem kot izboljšani spletni iskalnik ali pomočnika pri pisanju. 20 milijonov strokovnjakov (0,2 odstotka svetovnega prebivalstva) pa že doživlja tehnološko revolucijo: agenti UI v programiranju in matematiki v nekaj urah ali dneh opravijo projekte, za katere so ljudje nekoč potrebovali tedne ali mesece.

Še bolj osupljivo je, da ima zgolj 5.000 ljudi (0,00006 % svetovnega prebivalstva) dostop do najzmogljivejših internih sistemov, v katerih sodeluje na tisoče agentov pri razvoju programske opreme, reševanju matematičnih problemov in znanstvenih raziskavah. »In prav to je nenavadnost trenutka, v katerem živimo. Večina ljudi s temi sistemi še skoraj ni imela opravka. Kadar jih je uporabljala, so se ji zdeli kot trapasti klepetalniki. Večina strokovnjakov še vedno opaža le skromno povečanje produktivnosti. Medtem pa peščica raziskovalcev doživlja vrtoglavico ob krivulji tehnološkega napredka, ki se vzpenja skoraj navpično. In vse to se dogaja sočasno,« pravi Karpathy.
 

Obrestna dilema

Kar se tiče inflacije in obrestnih mer, nisem prepričan, ali je pametno, da centralne banke dvigujejo obrestne mere zaradi inflacije, ki jo poganja izključno rast cen energentov in surovin. Za udeležence na finančnih trgih je ključna dilema, ali postaja denarna politika v ZDA in Evropi počasi pretirano restriktivna (moja ocena 7/10). Dobra novica za običajne vlagatelje je, da skoraj triodstotna realna donosnost ameriških državnih obveznic pomeni, da lahko danes privlačne donose znova iščemo tudi zunaj delniških trgov.
 


Objavljeno v dnevniku Delo, 19. oktober 2026.  

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.