Zakaj se dražijo še krediti | SAVA INFOND

Večina medijev sporoča, da so komercialne banke začele dražiti kredite tako v Ameriki kot tudi v evropskih državah, kjer uporabljajo valuto evro. Vendar zakaj se ob podražitvah blaga in storitev dražijo še krediti? To je nekaj, kar je za tipičnega potrošnike težko razumljivo, saj so take podražitve neznanka velikemu delu našega prebivalstva. Glavni krivec so centralne banke, ki želijo s svojimi ukrepi znižati presežno inflacijo in jo ustaliti na dveh odstotkih. Ključna vloga centralnih bank je namreč vodenje denarne politike za doseganje stabilnosti cen (nizka in stabilna inflacija) in pomoč pri obvladovanju gospodarskih nihanj. 

Če pogledamo, da je bila inflacija aprila letos v evroobmočju s 7,4 % enako visoka kot marca in v ZDA 8,3 %, so omenjene vrednosti precej višje od ciljnih dveh odstotkov. V Evropi so se najbolj podražili stroški bivanja, elektrike in plina. Posledično zaradi visokih cen goriva so se kot naslednji najbolj podražili stroški transporta. In če nadaljujemo, posledice rusko-ukrajinske vojne se zaradi omejitve dobav žitaric in drugih surovin odražajo v podražitvah hrane. 

Da bi se inflacija umirila, centralne banke dvignejo temeljne obrestne mere, nakar tudi komercialne banke prenesejo dražje zadolževanje na svoje komitente. Rezultat »dražjega denarja« praviloma vodi v nižje povpraševanje po storitvah in blagu. V stanju nižjega povpraševanja se cene prilagodijo in vzpostavi se novo razmerje. Visoka inflacija razen med potrošniki ni zaželena tudi med investitorji. Že zdaj vemo, da bodo dvigi obrestnih mer vodili v nižje povpraševanje, znižali se bodo dobički podjetij in manj bo na razpolago dobička za izplačilo dividend. Investicije v obveznice so tudi pod pritiskom, saj inflacija nažira realni donos, ki ga zagotavljajo obveznice preko izplačila obresti. Globalni delniški indeks (MSCI ACWI) je v letošnjem letu izgubil nekaj več kot -10 %, podobno tudi globalni obvezniški indeks.

Kljub letošnji splošni »razprodaji« na finančnih trgih je možno najti sektorje, ki so v trenutni situaciji ustvarili pozitiven donos. Med njimi so se znašla naftna podjetja, ki profitirajo iz naslova visoke cene nafte, in podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, katere cena je prav tako na zgodovinsko visokih vrednostih.

Tveganje rasti inflacije, nižanje gospodarske rasti in globalne finančne razmere bi lahko sprožili tudi drugi svetovni dogodki, kot so ponovni pojavi koronavirusa, šibkost trgov v razvoju in gospodarska upočasnitev na Kitajskem. Zato je po vsej verjetnosti težko, da bi se spet ponovilo obdobje tako nizkih obrestnih mer, kot smo jih bili priča v zadnjih letih.

Letošnje leto je psihološko težko za vlagatelje, sploh tiste, ki so začeli investirati v vrednostne papirje v preteklem letu. Obrestne mere bančnih depozitov so bile negativne, zato se je večina opogumila in vložila v druge oblike investicij. Ne glede na slab začetek leta je zgodovina dokazala, da ima gospodarstvo vedno vzpone in padce in po vsakem padcu so se finančni trgi pobrali in dodatno presegli ravni pred krizami. Samo, če pogledamo slovenski indeks SBITOP, ki je bil predstavljen aprila 2006 in je vmes doživel svetovno finančno krizo ter koronavirus, bi z vložkom takoj ob začetku, doslej ustvarili okrog 120 % donosa. Za primerjavo, ameriški indeks S&P 500 je v istem obdobju ustvaril 342 %, brez učinka sprememb v valutah.

Obljavljeno v dnevniku Večer dne 2. junija 2022 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!