Equinor si zastavil cilj, da bodo do leta 2050 na ravni podjetja nevtralni glede vpliva na okolje. Zato ne preseneča dejstvo, da so pospešili investicije v obnovljive vire energije. Osrednji del njihove strategije je rast segmenta vetrnih elektrarn, stacioniranih pretežno v morju. Trenutno njihove kapacitete znašajo 0,6 GW, že do leta 2030 bi naj dosegli raven 12 do 16 GW, kar je bil sicer cilj do leta 2035. Za dosego tega bodo do leta 2030 povečali delež investicij za obnovljive vire z 12 na več kot 50 odstotkov, skupno kar 19,5 milijard EUR.
Zajem toplogrednih plinov
V okviru projekta Northern Lights bodo investirali na področje zajema pri nastanku, transportu in skladiščenju toplogrednih plinov. Njegov cilj je znižanje in zajem emisij industrijskih procesov, za katere trenutno ni prilagodljive rešitve, pospeševanje razogljičenja evropske industrije ter olajšanje odstranjevanja CO2 iz ozračja. Investirali bodo tudi na področju čistega vodika. Ob tem želi Equinor izkoristiti svoje znanje in izkušnje s področja fosilnih goriv in tako postati vodilno podjetje v na novo razvijajoči se industriji zajema, transporta in skladiščenja toplogrednih plinov. Njihova strategija se razlikuje od konkurence, saj je bolj osredotočena in povezana z njihovim trenutnim poslovanjem. Na drugi strani konkurenca išče priložnosti na veliko različnih področjih proizvodnje in distribucije obnovljive energije ter v drugih nizkoogljičnih dejavnostih.V bližnji prihodnosti bosta nafta in plin ostala glavna segmenta za ustvarjaje pozitivnega prostega denarnega toka, in to kljub rasti segmenta obnovljivih virov. Equinorjeva strategija na področju fosilnih goriv je podobna, kot jo ima konkurenca – osredotočajo se na vlaganje v svoja najkakovostnejša nahajališča in prodajajo manjša, manj kakovostna, ki niso ključna. Novi fosilni projekti, ki bodo pričeli obratovati do leta 2030, so donosni, če je cena nafte nižja od 35 USD za sod, investicija vanje pa se povrne v manj kot 30 mesecih.
Jedro še ostaja plin
Jedro Equinorjeve strategije ostajajo njihova nahajališča v Norveškem morju. Tam imajo tudi bogate operativne izkušnje. Povprečna letna rast količin bi naj do leta 2026 znašala dva odstotka na leto, zahvaljujoč dodatnim 700.000 sodov ekvivalenta dnevno. Tudi v prihodnje načrtujejo, da bodo dodajali nova črpališča, predvsem tam, kjer že imajo obstoječo infrastrukturo, kar občutno poveča donosnost poslovanja. Tudi na globalni ravni se osredotočajo na prosti denarni tok iz poslovanja, predvsem z osredotočanjem na ključne projekte na »off-shore« področjih v Mehiškem zalivu, Kanadi in Braziliji. Donosi na omenjenih projektih presegajo 20 odstotkov in naložba v njih se povrne prej kot v petih letih. V prihodnje načrtujejo izstop iz držav, kjer imajo manjše ali manj donosne projekte.
Članek je bil objavljen v prilogi Dela Posel & denar 25. oktobra 2021.