080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Biki ostajajo gospodarji na trgih
Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje
Prestrašeni udeleženci na finančnih trgih so imeli zadnje čase preveč skrbi zaradi nepričakovanega vojnega nasilja na nemirnem Bližnjem vzhodu in z blago korekcijo na delniških trgih, da bi se posebej ukvarjali z obletnico začetka novega bikovskega trga. Kdo bi si mislil, da bodo biki od lanskega oktobra tako suvereno zagospodarili na borzah, sploh če vemo, da se je pred letom dni večina na Wall Streetu tresla od strahu pred recesijo, ki jo ji pripisovali celo 70- ali več odstotno verjetnost. Delnice na razvitih trgih so od takrat v evrih pridobile 13 %, tehnološke delnice pa so ob zgodovinskem preboju na področju umetne inteligence poletele za več kot 34 % in popeljale borze v bližino novih najvišjih vrednosti vseh časov.
Zadnji teden v oktobru in prvi teden v novembru se ponovno nista izneverila večletnemu sezonskemu koledarju, saj sta, ob ekstremno negativnem sentimentu na trgih, s silovitim odbojem z eno potezo odpihnila blago korekcijo tečajev in postavila stvari na »svoje mesto«. Najboljši teden za delnice v letošnjem letu je pripravil dobro izhodišče za nadaljevanje pozitivnih gibanj do konca leta. Kot kaže smo dobili pritrdilni odgovor na vprašanje, ali se nam obeta še eno leto s pomembnim dnom tečajev v mesecu oktobru.
Glavne razloge za preobrat na delniških in obvezniških trgih lahko iščemo v pričakovani odsotnosti dviga referenčnih kratkoročnih obrestnih mer na zasedanju ameriške centralne banke, manjših načrtovanih izdajah dolgoročnega dolga, ter (končno) sramežljivem začetku ohlajanja vročega trga dela z rahlim povečanjem brezposelnosti v ZDA na 3,9%. Poslabšanje razmer na trgu dela morda v tem trenutku pomeni dobrodošlo olajšanje, vendar pa se v njem skriva dvorezen meč, saj zgodovinske izkušnje pravijo, da se v ZDA nikoli niso uspele izogniti recesiji, kadar se je stopnja brezposelnosti od doseženega dna dvignila za 0,5 odstotne točke.
Vse to posredno potrjuje tezo o tem, da smo v tem ciklu že dosegli vrh pri obrestnih merah, kar ima seveda izjemno in odločilno težo za prihodnje donose delnic in obveznic. Kakšne donose so v preteklosti v povprečju dosegale borze po tem, ko je prišlo na trgih do tako silovitega in eksplozivnega odboja? Kot zanimivost lahko navedemo, da se je pred nekaj dnevi sprožil redko vidni Zweigov tehnični signal, ki vsebuje informacije, kako visoka je udeležba delnic ob podobno močnih odbojih trga. Bomo videli, kako se bo tokrat obnesel ta indikator z izjemno uspešno zgodovino in ali bodo ameriške delnice do konca leta v resnici pridobile dodatnih 9 % vrednosti?
Kitajska: Peto zaporedno obdobje četrtletne rasti
Uroš Selič
specialist za upravljanje
Tudi v mesecu oktobru so svetovni delniški in obvezniški trgi doživeli razburljivo dogajanje. Povečana geopolitična negotovost, predvsem v zvezi s konfliktom med Izraelom in Hamasom, je v veliki meri vplivala na negativno razpoloženje vlagateljev, saj bi dolgotrajni spor lahko privedel do višjih cen nafte in ponovno višje inflacije, ki se v zadnjih mesecih že umirila. Delnice iz razvitega sveta so v povprečju na mesečni ravni izgubile 3 %, še odstotek več pa so v povprečju izgubile delnice iz trgov v razvoju in Kitajske, za katero je to že tretji negativni mesec zapored.
Nadaljevanje upada vrednosti kitajskih delnic je v določeni meri presenetljivo, saj zadnji ekonomski podatki nakazujejo stabilizacijo kitajskega gospodarstva. Bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju na letni ravni povečal za 4,9 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa za 1,3%, kar močno presega prejšnje četrtletje z 0,5-odstotno rastjo. To je bilo peto zaporedno obdobje četrtletne rasti, ki jo je spodbudila vrsta monetarnih stimulativnih ukrepov v zadnjih treh mesecih, vključno z znižanjem obrestnih mer in nenehnimi likvidnostnimi injekcijami centralne banke države. Počasi se v trgovino vrača tudi kitajski potrošnik, ki sicer ostaja previden pri nakupovanju in vstopa v novo normalnost nižje porabe, ki jo pesti pomanjkanje zaupanja v stabilnost zaposlitve, rasti plač in vrednosti nepremičnin. Pretekli mesec je uradna stopnja rasti prodaje na drobno znašala zadovoljivih 5,5 %. Umirjeno vzdušje se odraža tudi v letošnjem nakupovalnem festivalu Dan samskih, ki je pravkar poteka. Tritedenska potrošniška bonanza prinaša ogromne prodajne številke za vodilne v e-trgovini, kot so Alibaba, JD in Pinduoduo, lastnik razmeroma nove spletne trgovine Temu. Letošnja značilnost festivala je, da so trgovci na platformah znižali cene bolj kot običajno, s čimer želijo doseči obseg transakcij na ravni kot pred pandemijo.
Vlagatelji v kitajske delnice si obetajo pozitivne signale iz prihajajočega srečanja voditeljev ZDA in Kitajske v sredini novembra, na katerem bi se lahko izboljšali že tako skrhani odnosi med velesilami. Voditelja dveh največjih svetovnih gospodarstev, ki se bosta osebno srečala šele drugič v skoraj treh letih na azijsko-pacifiškem gospodarskem vrhu (APEC) v San Franciscu, bosta obravnavala veliko vročih tem, kjer pa ni pričakovati večjih prebojev.
Slovenija: Inflacija se umirja le počasi
Uroš SeličSlovenska inflacija se umirja, a še vseeno močno presega povprečno inflacijo v evroobmočju. Letna stopnja inflacije v Sloveniji je oktobra dosegla 6,9 %, kar je za 0,6 % manj kot mesec prej. Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,3 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 7,3 %. Električna energija se je podražila za 24,3 % in k rasti inflacije prispevala 0,8 odstotne točke, medtem ko so 0,7 odstotne točke prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %). Na drugi strani je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila pocenitev trdih goriv, ki so se v povprečju pocenila za 14,1 %. Za 0,2 odstotne točke so inflacijo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 %). Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi se do konca leta inflacija le počasi umirjala in tudi decembra presegla 5 %.
Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem devetmesečju ustvarila 518,8 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 33,4 mio EUR ali 7 % več kot v istem času lani. Čisti dobiček je dosegel 39,923 mio EUR, kar je 2 % več kot v devetih mesecih lani. Neto finančni dolg se je zmanjšal za 11 %, na 357,62 mio EUR. Telekom Slovenije je podal tudi oceno poslovanja za leto 2023. Ocenjujejo, da bo družba presegla prvotno načrtovane operativne prihodke in EBITDA. Tako prihodke ocenjujejo na 699 mio EUR (prej: 680.8 mio EUR), poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) na 226 mio EUR (prej 206,2 mio EUR) in čisti poslovni izid v višini 38 mio EUR (prej 20,1 mio EUR). Za leto 2024 pa pričakujejo operativne prihodke v višini 717,4 mio EUR, poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v višini 233,6 mio EUR in čisti dobiček v višini 43,2 mio EUR.
Dolžniški trgi – Po septembru je še oktober postregel z rekordi
Jure Rogač
specialist za upravljanje
V oktobru so tako obveznice kot delnice simultano izgubile vrednost. Zahtevani donosi na obveznicah so se močno povišali, povečana geopolitična negotovost pa je dodatno negativno vplivala na razpoloženje na trgih. Surovine so bile opazno uspešnejše, saj so se okrepile cene energije, vlagatelji pa so zbežali k zlatu kot varnemu zavetju. Medvedji trend na obvezniških trgih se je po septembru nadaljeval še v oktobru, pri čemer se je donos globalnega obvezniškega indeksa znižal za 1,2 % v obdobju enega meseca. Zahtevani donos na 10-letne ameriške obveznice je prvič po letu 2007 presegel vrednost 5 %, predvsem zaradi kombinacije preveč pozitivnih gospodarskih podatkov, zaradi katerih je videti, da bodo obrestne mere ostale višje dalj časa. Tudi v Nemčiji je zahtevana donosnost za kratek čas presegla 3 %, čemur nismo bili priče vse od leta 2011.
Evroobmočje se giblje na robu zimske recesije, potem, ko so zadnji uradni podatki pokazali, da se gospodarstvo skrčilo za -0,1 % v tretjem četrtletju leta 2023. Območje enotne valute 20 držav ni doseglo rasti v treh od zadnjih štirih četrtletij, kar je slabše od napovedanega, zaradi česar je gospodarska rast le 0,1 % višja kot leto prej. Poslovne raziskave kažejo na nadaljnjo šibkost v prihodnjih mesecih, kljub močnemu padcu letne stopnje inflacije, ki je v evroobmočju s 4,3 %, namerjene meseca septembra, padla na 2,9 % oktobra. Od štirih največjih gospodarstev območja se je Nemčija skrčila za 0,1 %, Francija zrasla za 0,1 % in Italija ostala nespremenjena, Španija, na primer, pa je zrasla za 0,3 %. Največji upad je utrpela Irska (-1,8 %), največjo rast pa Latvija (+0,6 %) in Belgija (0,5 %).
Po skoraj dveh letih agresivnega monetarnega zaostrovanja so si največje centralne banke na svetu vzele »time out«, preden se odločijo za naslednjo potezo. Angleška centralna banka je zadnja sporočila, da bo ohranila nespremenjene temeljne obrestne mere na ravni 15-letnih rekordov, le dan pozneje, kot je ameriški Fed sporočil, da bo ohranil obresti nespremenjene. Tudi evropska ECB je ohranila ključne obrestne mere nespremenjene na ravni 4 %. Kot kaže, bomo morali še malo počakati na rezultate ukrepov monetarne politike na gospodarstvo in nadaljnje odločitve centralnih bankirjev.
Podatki na dan 31. 10. 2023
