Borzni trendi - november 2023 | SAVA INFOND

Damjan Kovačič, Uroš Selič, Jure Rogač
Datum objave
Dne  15.11.2023

Pregled dogajanja na borzah v tujini in doma v preteklem mesecu

 

Razviti trgi: Biki ostajajo gospodarji na trgih

Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje

Damjan Kovačič
višji specialist za upravljanje


Prestrašeni udeleženci na finančnih trgih so imeli zadnje čase preveč skrbi zaradi nepričakovanega vojnega nasilja na nemirnem Bližnjem vzhodu in z blago korekcijo na delniških trgih, da bi se posebej ukvarjali z obletnico začetka novega bikovskega trga. Kdo bi si mislil, da bodo biki od lanskega oktobra tako suvereno zagospodarili na borzah, sploh če vemo, da se je pred letom dni večina na Wall Streetu tresla od strahu pred recesijo, ki jo ji pripisovali celo 70- ali več odstotno verjetnost. Delnice na razvitih trgih so od takrat v evrih pridobile 13 %, tehnološke delnice pa so ob zgodovinskem preboju na področju umetne inteligence poletele za več kot 34 % in popeljale borze v bližino novih najvišjih vrednosti vseh časov.

Zadnji teden v oktobru in prvi teden v novembru se ponovno nista izneverila večletnemu sezonskemu koledarju, saj sta, ob ekstremno negativnem sentimentu na trgih, s silovitim odbojem z eno potezo odpihnila blago korekcijo tečajev in postavila stvari na »svoje mesto«. Najboljši teden za delnice v letošnjem letu je pripravil dobro izhodišče za nadaljevanje pozitivnih gibanj do konca leta. Kot kaže smo dobili pritrdilni odgovor na vprašanje, ali se nam obeta še eno leto s pomembnim dnom tečajev v mesecu oktobru.

Glavne razloge za preobrat na delniških in obvezniških trgih lahko iščemo v pričakovani odsotnosti dviga referenčnih kratkoročnih obrestnih mer na zasedanju ameriške centralne banke, manjših načrtovanih izdajah dolgoročnega dolga, ter (končno) sramežljivem začetku ohlajanja vročega trga dela z rahlim povečanjem brezposelnosti v ZDA na 3,9%. Poslabšanje razmer na trgu dela morda v tem trenutku pomeni dobrodošlo olajšanje, vendar pa se v njem skriva dvorezen meč, saj zgodovinske izkušnje pravijo, da se v ZDA nikoli niso uspele izogniti recesiji, kadar se je stopnja brezposelnosti od doseženega dna dvignila za 0,5 odstotne točke.

Vse to posredno potrjuje tezo o tem, da smo v tem ciklu že dosegli vrh pri obrestnih merah, kar ima seveda izjemno in odločilno težo za prihodnje donose delnic in obveznic. Kakšne donose so v preteklosti v povprečju dosegale borze po tem, ko je prišlo na trgih do tako silovitega in eksplozivnega odboja? Kot zanimivost lahko navedemo, da se je pred nekaj dnevi sprožil redko vidni Zweigov tehnični signal, ki vsebuje informacije, kako visoka je udeležba delnic ob podobno močnih odbojih trga. Bomo videli, kako se bo tokrat obnesel ta indikator z izjemno uspešno zgodovino in ali bodo ameriške delnice do konca leta v resnici pridobile dodatnih 9 % vrednosti?

 
 

Kitajska: Peto zaporedno obdobje četrtletne rasti

Uroš Selič, specialist za upravljanje

Uroš Selič
specialist za upravljanje


Tudi v mesecu oktobru so svetovni delniški in obvezniški trgi doživeli razburljivo dogajanje. Povečana geopolitična negotovost, predvsem v zvezi s konfliktom med Izraelom in Hamasom, je v veliki meri vplivala na negativno razpoloženje vlagateljev, saj bi dolgotrajni spor lahko privedel do višjih cen nafte in ponovno višje inflacije, ki se v zadnjih mesecih že umirila. Delnice iz razvitega sveta so v povprečju na mesečni ravni izgubile 3 %, še odstotek več pa so v povprečju izgubile delnice iz trgov v razvoju in Kitajske, za katero je to že tretji negativni mesec zapored.

Nadaljevanje upada vrednosti kitajskih delnic je v določeni meri presenetljivo, saj zadnji ekonomski podatki nakazujejo stabilizacijo kitajskega gospodarstva. Bruto domači proizvod se je v zadnjem četrtletju  na letni ravni povečal za 4,9 % v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa za 1,3%, kar močno presega prejšnje četrtletje z 0,5-odstotno rastjo. To je bilo peto zaporedno obdobje četrtletne rasti, ki jo je spodbudila vrsta monetarnih stimulativnih ukrepov v zadnjih treh mesecih, vključno z znižanjem obrestnih mer in nenehnimi likvidnostnimi injekcijami centralne banke države. Počasi se v trgovino vrača tudi kitajski potrošnik, ki sicer ostaja previden pri nakupovanju in vstopa v novo normalnost nižje porabe, ki jo pesti pomanjkanje zaupanja v stabilnost zaposlitve, rasti plač in vrednosti nepremičnin. Pretekli mesec je uradna stopnja rasti prodaje na drobno znašala zadovoljivih 5,5 %. Umirjeno vzdušje se odraža tudi  v letošnjem nakupovalnem festivalu Dan samskih, ki je pravkar poteka. Tritedenska potrošniška bonanza prinaša ogromne prodajne številke za vodilne v e-trgovini, kot so Alibaba, JD in Pinduoduo, lastnik razmeroma nove spletne trgovine Temu. Letošnja značilnost festivala je, da so trgovci na platformah znižali cene bolj kot običajno, s čimer želijo doseči obseg transakcij na ravni kot pred pandemijo.

Vlagatelji v kitajske delnice si obetajo pozitivne signale iz prihajajočega srečanja voditeljev ZDA in Kitajske v sredini novembra, na katerem bi se lahko izboljšali že tako skrhani odnosi med velesilami.  Voditelja dveh največjih svetovnih gospodarstev, ki se bosta osebno srečala šele drugič v skoraj treh letih  na azijsko-pacifiškem gospodarskem  vrhu (APEC) v San Franciscu, bosta obravnavala veliko vročih tem, kjer pa ni pričakovati večjih prebojev.

 
 

Slovenija: Inflacija se umirja le počasi

Uroš Selič

Slovenska inflacija se umirja, a še vseeno močno presega povprečno inflacijo v evroobmočju. Letna stopnja inflacije v Sloveniji je oktobra dosegla 6,9 %, kar je za 0,6 % manj kot mesec prej. Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,3 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 7,3 %. Električna energija se je podražila za 24,3 % in k rasti inflacije prispevala 0,8 odstotne točke, medtem ko so 0,7 odstotne točke prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %). Na drugi strani je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila pocenitev trdih goriv, ki so se v povprečju pocenila za 14,1 %. Za 0,2 odstotne točke so inflacijo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 %). Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi se do konca leta inflacija le počasi umirjala in tudi decembra presegla 5 %.

Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem devetmesečju ustvarila 518,8 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 33,4 mio EUR ali 7 % več kot v istem času lani. Čisti dobiček je dosegel 39,923 mio EUR, kar je 2 % več kot v devetih mesecih lani. Neto finančni dolg se je zmanjšal za 11 %, na 357,62 mio EUR. Telekom Slovenije je podal tudi oceno poslovanja za leto 2023. Ocenjujejo, da bo družba presegla prvotno načrtovane operativne prihodke in EBITDA. Tako  prihodke ocenjujejo na 699 mio EUR (prej: 680.8 mio EUR), poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) na 226 mio EUR (prej 206,2 mio EUR) in čisti poslovni izid v višini 38 mio EUR (prej 20,1 mio EUR). Za leto 2024 pa pričakujejo operativne prihodke v višini 717,4 mio EUR, poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v višini 233,6 mio EUR in čisti dobiček v višini 43,2 mio EUR.
 

Dolžniški trgi – Po septembru je še oktober postregel z rekordi

Jure Rogač, specialist za upravljanje

Jure Rogač
specialist za upravljanje


V oktobru so tako obveznice kot delnice simultano izgubile vrednost. Zahtevani donosi na obveznicah so se močno povišali, povečana geopolitična negotovost pa je dodatno negativno vplivala na razpoloženje na trgih. Surovine so bile opazno uspešnejše, saj so se okrepile cene energije, vlagatelji pa so zbežali k zlatu kot varnemu zavetju. Medvedji trend na obvezniških trgih se je po septembru nadaljeval še v oktobru, pri čemer se je donos globalnega obvezniškega indeksa znižal za 1,2 % v obdobju enega meseca. Zahtevani donos na 10-letne ameriške obveznice je prvič po letu 2007 presegel vrednost 5 %, predvsem zaradi kombinacije preveč pozitivnih gospodarskih podatkov, zaradi katerih je videti, da bodo obrestne mere ostale višje dalj časa. Tudi v Nemčiji je zahtevana donosnost za kratek čas presegla 3 %, čemur nismo bili priče vse od leta 2011.

Evroobmočje se giblje na robu zimske recesije, potem, ko so zadnji uradni podatki pokazali, da se gospodarstvo skrčilo za -0,1 % v tretjem četrtletju leta 2023. Območje enotne valute 20 držav ni doseglo rasti v treh od zadnjih štirih četrtletij, kar je slabše od napovedanega, zaradi česar je gospodarska rast le 0,1 % višja kot leto prej. Poslovne raziskave kažejo na nadaljnjo šibkost v prihodnjih mesecih, kljub močnemu padcu letne stopnje inflacije, ki je v evroobmočju s 4,3 %, namerjene meseca septembra, padla na 2,9 % oktobra. Od štirih največjih gospodarstev območja se je Nemčija skrčila za 0,1 %, Francija zrasla za 0,1 % in Italija ostala nespremenjena, Španija, na primer, pa je zrasla za 0,3 %. Največji upad je utrpela Irska (-1,8 %), največjo rast pa Latvija (+0,6 %) in Belgija (0,5 %).

Po skoraj dveh letih agresivnega monetarnega zaostrovanja so si največje centralne banke na svetu vzele »time out«, preden se odločijo za naslednjo potezo. Angleška centralna banka je zadnja sporočila, da bo ohranila nespremenjene temeljne obrestne mere na ravni 15-letnih rekordov, le dan pozneje, kot je ameriški Fed sporočil, da bo ohranil obresti nespremenjene. Tudi evropska ECB je ohranila ključne obrestne mere nespremenjene na ravni 4 %. Kot kaže, bomo morali še malo počakati na rezultate ukrepov monetarne politike na gospodarstvo in nadaljnje odločitve centralnih bankirjev.


Podatki na dan 31. 10. 2023
 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:

Jasmina Polšak


   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si


Ines Zec


   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Sklade lahko tudi primerjate med seboj. Izberite do tri:

Označite sklade, ki jih želite primerjati NAZIV TIP SKLADA NALOŽBENA USMERITEV OCENA TVEGANJA / DONOSA
Infond Dividendni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Družbeno odgovorni
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Evropa
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Globalni defenzivni
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Globalni delniški
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Globalni fleksibilni
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Globalni uravnoteženi
TIP SKLADA
Mešani sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Kitajska
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Kratkoročne obveznice - EUR
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Megatrendi
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Naložbeni cilj 2040
TIP SKLADA
Sklad ciljnega datuma
NALOŽBENA USMERITEV
Globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Obvezniški - EUR
TIP SKLADA
Obvezniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Nizka (1 - 3)
Infond Razviti trgi
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Select
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Strategija - globalni
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Surovine in energija
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Visoka (6 - 7)
Infond Tehnologija
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Trgi v razvoju
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - trgi v razvoju
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond ZDA
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Regijski - razviti trgi
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
Infond Zdravstvo
TIP SKLADA
Delniški sklad
NALOŽBENA USMERITEV
Sektorski
OCENA TVEGANJA / DONOSA
Srednja (4 - 5)
PRIMERJAJ IZBRANE SKLADE
Izberite dva ali največ tri sklade za primerjavo.
 
Izpostavljeni skladi
Infond Razviti trgi, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov
Infond Tehnologija, delniški podsklad
Aktualno
Je Indija nova Kitajska?
28.02.2024
Državni delniški indeks Nifty 50, ki vključuje 50 največjih indijskih podjetij, že osem let neprekinjeno raste
Gospodar indeksov je presegel 5000 točk
21.02.2024
Podjetja v S&P 500 so vredna 1600-krat toliko, kolikor imamo Slovenci privarčevanega v bančnih depozitih
50 % znižani vstopni stroški
16.02.2024
Do 31. 03. 2024 za vplačila prek Nove KBM in družbe Sava Infond
*Podatki na tej spletni strani ne predstavljajo naložbenega priporočila ali storitev investicijskega svetovanja, niti ne pomenijo ponudbe ali vabila k nakupu ali prodaji enot investicijskih kuponov vzajemnih skladov ali katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb in naložbenih skupin, temveč so samo informativne narave in predstavljajo kratko informacijo bistvenih značilnosti sklada, trgov vrednostnih papirjev oz. posameznih vrednostnih papirjev.
Podrobne in zavezujoče informacije o skladih so navedene in dosegljive samo v dokumentih Ključni podatki za vlagatelje, Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjem revidiranem letnem in polletnem poročilu sklada, ki so objavljeni na tej spletni strani. Izračuni preteklih donosnosti oziroma spremembe VEP temeljijo na podatkih o vrednosti enote premoženja. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazan donos. Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov. V primerih, ko izbrani datumi padejo na nedelovne dni, je prikazana oziroma upoštevana vrednost enote premoženja zadnjega veljavnega obračunskega dne.
Družba morda je ali še bo za račun skladov v upravljanju ali v lastnem imenu sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedeni v vsebinah na tej spletni strani, lahko pa so ali bodo to počele tudi osebe, ki so sodelovale pri pripravi teh vsebin, vse v skladu s Politiko obvladovanja nasprotij interesov, ki je dostopna na spletni strani www.infond.si.
Družba ne odgovarja za morebitno neposredno ali posredno škodo, obveznosti in/ali izgubo, nastalo kot posledica odločitve na podlagi predmetnega informativnega gradiva.
Družba tudi ne prevzema odgovornosti zaradi napačnih ali nepopolnih podatkov in/ali informacij v vsebinah na spletni strani, razen v primeru naklepa ali velike malomarnosti družbe ali njenih predstavnikov, kar se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Prosimo, upoštevajte tudi podrobnejše opozorilo vlagateljem.
Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.
Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor, tel. 02/229 74 40, fax. 02/229 74 89
Grafična in računalniška izvedba BuyITC d.o.o.