Delniški trgi najbolj priljubljeni | SAVA INFOND

Prvi dnevi septembra so po dolgem času zaznali oklevanje v rasti borz. Nič nenavadnega glede na evforijo preteklih mesecev in dejstvo, da je virus še vedno prisoten. V ospredju so ameriški delniški trgi, kjer dominirajo tehnološke družbe - in nikjer na svetu ni tolikšne koncentracije tehnoloških podjetij kot prav v ZDA. Na splošno pa še vedno velja, da ostajajo delniške naložbe najbolj priljubljena naložbena oblika med vlagatelji, saj v okolju nizkih obrestnih mer ni prav veliko alternativ.

Koronakriza se je izkazala za prelomnico v razvoju tehnoloških podjetij. Vendar ko pomislimo na največja evropska podjetja, nimamo v mislih tehnoloških velikanov. Naš kontinent je gospodarsko še precej tradicionalno usmerjen. Tudi to se počasi spreminja. Prejšnji teden je bila napovedana večja sprememba osrednjega evropskega delniškega indeksa EuroStoxx 50, kjer domuje 50 največjih evropskih podjetij. Bratovščino največjih zapuščata banki Societe Generale in BBVA ter telekomunikacijska predstavnika Orange in Telefonica – tradicionalna podjetja iz tradicionalnih sektorjev. Namesto teh prihajajo Pernod, Vonovia, Kone, Adyen in Prosus. Slednja dva sta predstavnika podjetij, katerih poslovni model v veliki meri sloni na kombinaciji sodobnih tehnologij in navad ter spleta. Sestave delniških indeksov kot odraza gospodarstva se počasi spreminjajo tudi drugod po svetu. Prihajajo podjetja, ki delujejo spletno.  

V ZDA so se v zadnjih dneh avgusta sestali pomembni svetovni bankirji, ekonomisti in akademiki. Ekonomski simpozij se vsako leto dogaja v ameriški državi Wyoming, v dolini z imenom Jackson Hole. Na tokratnem srečanju je pozornost pritegnil prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell, ki je predstavil nove smernice ameriške centralne banke (FED) glede inflacije. Praviloma v primerih višje inflacije centralne banke hitro odreagirajo s posegi, ki zavirajo nekontrolirano rast cen. »Dovoljena« letna rast cen s strani ameriške centralne banke je na ravni dveh odstotkov. Po novem se bo ta cilj zasledoval pri večletnem povprečju. To pomeni, da se trenutna večletna nizka inflacija lahko obratno prezrcali v večletno obdobje povišane inflacije. FED bo imel prst na sprožilcu, streljal pa ne bo, vsaj ne takoj. Kar se tiče ameriške centralne banke, bodo nizke obrestne mere na kapitalskih trgih prisotne še vsaj nekaj časa in takšno okolje je naklonjeno delniškim naložbam. Bodo pa pričakovanja glede inflacije v prihodnje tista, ki bodo močneje vplivala na razpoloženje na trgih. Ne pozabimo, v ZDA je od marca v teku največja fiskalna in monetarna stimulacija na svetu. Velike količine denarja bodo slej ko prej zbezale inflacijo na plan.

Jesensko vzdušje na trgih kapitala bosta krojila dva dogodka. Prvi sta širitev virusa in razvoj cepiva, ki bo ključno, da se ta pandemija zaključi. Obrat v smeri normalizacije razmer bo sprejet z olajšanjem. Drugi so ameriške predsedniške volitve. Trump še ni rekel zadnje besede. Po anketah sodeč, se pobira kot feniks iz pepela. Boj za mesto prvega moža v gospodarsko najmočnejši državi še ni odločen. Delniškim trgom naklonjen predsednik lahko tudi tokrat preseneti.   




Objavljeno v dnevniku Večer 9. septembra 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!