Oktober na finančnih trgih | SAVA INFOND

Zgodovinsko gledano oktober zaznamuje povečana volatilnost delniških trgov. Tudi letos premljali izrazitejša nihanja tečajev, zlasti v tehnološkem sektorju.Pozornost vlagateljev se je vse bolj usmerjala v donosnost obsežnih naložb v podatkovne centre in razvoj umetne inteligence ter njihov vpliv na prihodnjo dobičkonosnost in denarne tokove podjetij. Prodajni pritiski so se postopoma razširili tudi na druge segmente trga, vendar sta ameriški in evropski delniški indeks mesec zaključila s pozitivno donosnostjo. Indeks MSCI ZDA je pridobil 0,7 %, MSCI Europe pa 2,1 %, medtem ko je globalni delniški indeks MSCI ACWI ostal nespremenjen, merjeno v evrih.

Evropski delniški trgi so bili zaradi manjše zastopanosti tehnoloških podjetij manj izpostavljeni prodajnim pritiskom, povezanim z naložbami v umetno inteligenco. Kljub temu so makroekonomska in javnofinančna tveganja ostala povečana. Septembrska medletna inflacija v evrskem območju je znašala 3,8 %, stopnja brezposelnosti pa 6,5 %. Posebno pozornost je pritegnila Francija, katere javni dolg je dosegel skoraj 120 % BDP. Zahtevana donosnost francoske desetletne državne obveznice je oktobra presegla 5 %, razmik do primerljive nemške obveznice pa je dosegel najvišjo raven po letu 2011. Takšno gibanje odraža povečano zaznavanje javnofinančnih tveganj in ponovno krepi zaskrbljenost glede vzdržnosti zadolženosti posameznih držav evrskega območja.

Na gibanje delniških trgov so pomembno vplivale objave poslovnih rezultatov za tretje četrtletje. Do 30. oktobra je rezultate objavilo 60 % podjetij iz indeksa S&P 500, zato sezona poročanja ob koncu meseca še ni bila zaključena. Med podjetji, ki so že poročala, jih je 82 % preseglo pričakovanja analitikov glede dobička, kar je nad petletnim povprečjem pri 78 %. Obseg preseganja pričakovanj je bil kljub temu podpovprečen: dobički so ocene presegli za 1,9 %, v primerjavi s petletnim povprečjem pri 7,5 %. Ob upoštevanju objavljenih rezultatov in ocen za preostala podjetja je medletna rast dobičkov znašala 30,2 %.

Visoka rast prihodkov posameznih tehnoloških družb ni zadostovala za pozitiven odziv vlagateljev. Alphabet je prihodke povečal za 25 %, prihodki storitev v oblaku pa so se več kot podvojili, vendar so prihodki od oglaševanja zaostali za pričakovanji. Meta je ob povečanju obsega oglaševanja in povprečnih cen oglasov dosegla 26-odstotno rast prihodkov. Pri obeh družbah so zaskrbljenost povzročali predvsem obsežni investicijski izdatki za umetno inteligenco in negativen prosti denarni tok. Vrednotenje njunih delnic tako vse bolj odraža negotovost glede časovnega okvira in donosnosti teh naložb. Alphabetova delnica je prvi trgovalni dan po objavi rezultatov izgubila približno 12,6 %, Metina pa 7 %.

Makroekonomski podatki za ZDA so nakazovali nadaljevanje gospodarske rasti ob vztrajnih inflacijskih pritiskih in umirjanju zaposlovanja. Oktobra objavljena septembrska medletna inflacija je znašala 3,7 %, mesečna rast cen življenjskih potrebščin pa 0,6 %, pri čemer so pomemben prispevek predstavljale višje cene goriv. Osnovna inflacija, ki izključuje hrano in energijo, je na medletni ravni znašala 2,6 %. Septembra je bilo ustvarjenih 29.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,2 %. Gospodarstvo je kljub temu v tretjem četrtletju zrastlo za 3,4 %.
Na obvezniških trgih so se proti koncu meseca zahtevane donosnosti znižale. Donosnost ameriške desetletne državne obveznice je upadla pod 5 % in oktober zaključila pri približno 4,9 %. Ob povečani negotovosti v tehnološkem sektorju se je del povpraševanja preusmeril v državne obveznice, kar je podprlo rast njihovih cen. Donosnost primerljive nemške obveznice se je s skoraj 3,6 % ob koncu septembra znižala na približno 3,3 %. Znižanje zahtevanih donosnosti je pozitivno vplivalo na tržno vrednost obstoječih obvezniških naložb.

Tržno dogajanje so zaznamovali tudi politični in geopolitični dejavniki. V Braziliji je Lula kljub zaostanku v prvem krogu in javnomnenjskih raziskavah zmagal v drugem krogu predsedniških volitev. Ker so tržna pričakovanja predvidevala zmago opozicije, je indeks Ibovespa v enem tednu izgubil približno 18 %. V Izraelu je Netanjahujev blok ohranil največji delež poslanskih mest, vendar ni dosegel večine, kar je povečalo negotovost glede oblikovanja vlade, medtem ko bistvene spremembe zunanjepolitične usmeritve niso bile pričakovane. Fed in ECB sta ključne obrestne mere ohranila nespremenjene, ob tem pa nakazala možnost decembrskega zvišanja. Christine Lagarde je napovedala februarski odhod s položaja predsednice ECB. Na Bližnjem vzhodu so iranski napadi na ladijski promet dosegli največje mesečno število od začetka vojne. Skupaj z okrepljenimi napadi Hutijev in neuspešnimi diplomatskimi prizadevanji so prispevali k zvišanju cene nafte Brent na najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, blizu 117 dolarjev za sod. Višje cene energentov so tako ohranjale stroškovne pritiske na podjetja in gospodinjstva ter oteževale nadaljnje umirjanje inflacije. 

Za več informacij so vam na voljo naše sodelavke vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.