Denar res ne bo več spal | SAVA INFOND

Ena najbolj ponarodelih fraz finančnega sveta »Denar nikoli ne spi«, ki jo je Michael Douglas v vlogi Gordona Gekka izrekel v filmu Wall Street iz leta 1987, dobiva nov dobesedni pomen. 6. decembra letos bo namreč pet ameriških borz, med njimi tudi Nasdaq in NYSE Arca, poskusno začelo 24-urni trgovalni dan.

Če smo čisto natančni, bo šlo za 23-urni trgovalni dan, ki se bo na tedenski ravni začel ob 21. uri v nedeljo in zaključil ob 20. uri v petek, s premorom med 20. in 21. uro vsak dan med ponedeljkom in četrtkom. Ta bo nadomestil dosedanji urnik trgovanja, ki je bil v veljavi vse od leta 1985 in s katerim so se ameriške borze odpirale vsak delovnik ob 9.30 zjutraj po vzhodnoameriškem času in zaprle ob 16. uri po istem času.
 

Zakaj spremembe?

Najbrž je že na prvi pogled očitno, da je bil dosedanji urnik prilagojen dinamiki poslovanja borz pred izumom interneta, ko so borzni udeleženci oddajali naročila in sklepali posle še v živo, prek telefona. Po 41 letih je očitno dozorel čas za spremembe. Privrženci teorij zarot bi lahko hitro našli povezavo z vsesplošno grozečo umetno inteligenco, ki ne potrebuje ne spanja ne odmora za malico in ne bolniške odsotnosti ter bo, če verjamemo črnogledim napovedim, slej ko prej nadomestila večino delovnih mest v finančni industriji. Nov urnik bo res povsem pisan na kožo algoritmom. 

A sprememb v poslovanju borz tokrat ni sprožila zloglasna umetna inteligenca. Ameriška komisija za vrednostne papirje in borze (SEC) priznava, da jih v spremembe silijo napovedni trgi (»prediction markets«) ter še posebej tokenizacija sredstev, ki bi omogočala, da bi bili finančni instrumenti prenosljivi na tehnologiji veriženja blokov, ki seveda deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. V osnovi gre torej za boj do pravice upravljanja finančnega trga obstoječih ponudnikov z alternativami v nastajanju.

Ne glede na končnega zmagovalca obračuna je celodnevno trgovanje v vsakem primeru zgolj vprašanje časa. Če dobro pomislimo, že zdaj ne bo pretirano revolucionarno. Podoben 23-urni režim trgovanja že poznajo borze terminskih pogodb, neprekinjeno pa se vse delovne dneve trguje tudi s klasičnimi fiat valutami.
 

Kaj prinaša takšno trgovanje?

Žal večjih prednosti sprememba urnika trgovanja povprečnemu vlagatelju ne prinaša. Z izjemo azijskih investitorjev, ki se jim za oddajo naročil na ameriškem trgu ne bo več treba zbujati sredi noči, se v skoraj neprekinjenem trgovalnem dnevu skriva več pasti kot priložnosti.

Za začetek bo na preizkušnji že porazdelitev likvidnosti. V trenutnem režimu se namreč skoraj polovica vseh poslov sklene v prvi in zadnji uri trgovalnega dne, najaktivnejših pa je prav zadnjih 30 minut pred zaključkom trgovanja, ko se sklene približno tretjina vseh dnevnih poslov. Mirne ure sredi noči, ko bo likvidnost plitka, s tem odpirajo možnost morebitnim manipulacijam tržne cene.

Večjo nihajnost cen lahko pričakujemo tudi v času objav poslovnih rezultatov podjetij, saj bo reakcija tržnih udeležencev verjetno praviloma hitrejša od časa, potrebnega za analizo objavljenih finančnih izkazov in prihodnjih napovedi.

Malo za šalo in malo zares se bo za evropskega vlagatelja izgubila tudi romantika večernega pogleda na zaključne ravni ameriških borznih indeksov, ki jo bo zamenjal negotov jutranji pogled na spremembo vrednosti portfelja čez noč, kot so je navajeni imetniki kriptosredstev.



Objavljeno v dnevniku Večer, 28. oktober 2026. 

Vlagatelji sprašujejo, mi odgovarjamo

Zakaj nekatere ameriške borze uvajajo 24-urno trgovanje?

Predvsem zaradi razvoja napovednih trgov (»prediction markets«) in tokenizacije sredstev. Ker tehnologija veriženja blokov omogoča neprekinjeno delovanje, želijo tradicionalne borze ohraniti svojo vlogo in konkurenčnost v okolju, kjer nastajajo alternativne oblike trgovanja.
 

Kakšne koristi bo imel povprečni vlagatelj od 24-urnega trgovanja?

Za večino vlagateljev sprememba prinaša več izzivov kot priložnosti. Pričakuje se večja nihajnost. Zaradi razpršitve trgovanja čez skoraj ves dan in noč bo v določenih urah manj kupcev in prodajalcev, kar pomeni nižjo likvidnost. To lahko vpliva na nihajnost cen in odpre prostor za morebitne manipulacije tržnih cen. Pričakuje se tudi hitrejše in izrazitejše cenovne odzive ob objavah poslovnih rezultatov podjetij, še preden bodo vlagatelji uspeli temeljito analizirati objavljene informacije. 

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.