080 22 42
info@infond.si
Ena največjih neobank na svetu
Nu Holdings spada med tako imenovane neobanke. To je ponudnik finančnih storitev, ki nima klasičnih fizičnih poslovalnic in deluje izključno prek spleta in mobilnih aplikacij. Glede na korenine, poslovno vizijo in način delovanja je Nu primerneje obravnavati kot tehnološko družbo, ki po naključju deluje v bančni panogi. V zadnjih 13 letih je prehodil sanjsko pot od garažnega podjetja iz predmestja São Paula do ene največjih digitalnih bančnih platform na svetu, ki je postala nepogrešljiv del vsakdana 140 milijonov uporabnikov v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji.David Vélez, ustanovitelj in predsednik uprave, pravi, da v svetu številnih možnosti uporabniki izberejo najboljši izdelek in najboljšo obravnavo. Družbi Nu je uporabnike uspelo prepričati z jasno vizijo: »Ponuditi pregledno, intuitivno in varno finančno izkušnjo, ki temelji na vrhunski kakovosti storitev in nižjih stroških.« Ob sanjski, eksplozivni rasti – Nu je v zadnjih štirih letih podvojil število komitentov – in najvišji dobičkonosnosti v bančnem sektorju (ROE nad 30 odstotkov) najbolj fascinira nekaj drugega: da so ga množice Latinoameričanov sprejele za svojo finančno ustanovo. To potrjuje tudi kazalnik zadovoljstva njegovih strank (NPS), ki znaša 69 točk in za več kot 20 točk presega vrednosti tradicionalnih brazilskih bank.
Nu v številkah
Poglejmo nekaj najpomembnejših številk in klasičnih kazalnikov poslovanja, ki Nu uvrščajo med najboljše banke vseh časov. V zadnjih štirih letih je Nu mesečne prihodke na uporabnika povečeval v povprečju za 32 odstotkov na leto, na 17 dolarjev, bruto prihodki so rasli za 75 odstotkov na leto, kazalnik učinkovitosti, ki izraža razmerje med stroški in prihodki, se je znižal s 50 na 20 odstotkov, čisti dobiček pa se je povečeval za skoraj 70 odstotkov na leto.Celoten kreditni portfelj je v zadnjih 12 mesecih zrasel za 37 odstotkov, obseg bančnih depozitov se je povečal za 24 odstotkov, tveganju prilagojena neto obrestna marža pa je dosegla 12,4 odstotka. Delež slabih posojil s 15- do 90-dnevno zamudo pri odplačevanju je znašal 4,8 odstotka ob 113-odstotni pokritosti z rezervacijami. Delež slabih posojil z več kot 90-dnevno zamudo pa je znašal 6,9 odstotka ob 244-odstotni pokritosti z rezervacijami.
Tudi rast ni brez tveganj
Kot za vse finančne ustanove ostaja tudi za Nu največja grožnja nenadno poslabšanje kakovosti bančne aktive, v očeh vlagateljev pa je daleč največji mlinski kamen okoli vratu geografska koncentracija prihodkov. Dve tretjini poslovanja izvirata iz politično nestabilne Brazilije, kjer so volivci pred dnevi za predsednika znova izvolili levega populista Lulo. Vendar ne smemo pozabiti, da je Nu svoj meteorski uspeh v preteklem desetletju dosegel v enakem ali celo bolj zaostrenem gospodarskem, finančnem, družbenem in političnem okolju.Delnica, ki je obtičala
Delnica Nu Holdingsa je v nasprotju z delnicami evropskih bank že več let kot začarana Trnuljčica obtičala v globokem živem blatu. Družba je zdaj na borzi vredna 58 milijard dolarjev, le nekoliko več kot ob uvrstitvi na newyorško borzo pred skoraj petimi leti. Po zadnji razprodaji se z delnico Nu trguje pri zgolj 11-kratniku napovedanega dobička, ki naj bi se v prihodnjem letu povečal za več kot 40 odstotkov, donosnost lastniškega kapitala (ROE) pa naj bi presegla 30 odstotkov.
Potrpežljivi vlagatelji se bodo spomnili besed Jeffa Bezosa, izrečenih po tem, ko je cena Amazonove delnice ob poku internetnega balona strmoglavila s 113 dolarjev na 6 dolarjev: »Delnica ni podjetje in podjetje ni delnica.« Pri Nu seveda še zdaleč ne moremo govoriti o tako popolni paniki in tolikšnem razvrednotenju delnice, vendar ključno sporočilo ostaja enako: tako kot tedaj pri Amazonu se tudi pri Nu prav vsi kazalniki poslovanja v ozadju izboljšujejo izjemno hitro.
Objavljeno v Delu, 2. november 2026.
LinkedIn
Facebook
Instagram
YouTube