Prizadevanja za normalizacijo gospodarske dejavnosti se nadaljujejo. Poudarek je na ponovnem postopnem zagonu gospodarstva. Okrevanje bo počasno, na nivoje izpred pandemije se bomo po trenutnih pričakovanjih vrnili šele konec leta 2022. Svet po COVID-19 bo zaradi obsežnih fiskalnih ukrepov bolj zadolžen, manj globalen in precej bolj digitalen.
Dolg
Po trenutnih ocenah bo ekspanzivna fiskalna politika do konca leta 2021 zvišala nivo zadolženosti v BDP držav nekje med 15 in 25 % v primerjavi z letom 2019. V Evropi in ZDA to pomeni nivoje zadolženosti, primerljive z globalno finančno krizo med leti 2007 in 2010. Ko bo krize zaradi pandemije enkrat konec, potreb po obsežnih fiskalnih ukrepih ne bo več in proračunski primanjkljaji bodo nižji. Za razliko od obdobja po svetovni finančni krizi pa tokrat ne pričakujemo ostrih rezov v javni porabi: zaradi negativnih izkušenj z varčevalnimi ukrepi med krizo evroobmočja, nižjih stroškov dolga in verjetno povečanih političnih zahtev po socialnih storitvah, vključno z zdravstvenim varstvom. Iz teh razlogov predvidevamo še naprej relativno visoko javno porabo tudi po letu 2020. Za financiranje tega dolga se bodo države zatekale k različnim metodam, med najbolj verjetne pa sodijo finančna represija, višji davki in zmerno višja inflacija.Deglobalizacija
Pandemija je brez primere poskus ekstremne lokalizacije, saj mnogi niso smeli zapustiti niti svojih domov. Tako strogi ukrepi ne morejo trajati večno, verjamemo pa, da bo po pandemiji svet postal manj globalen. Trend se je pravzaprav začel že z ameriško kitajskim trgovinskim sporom.Pričakujemo več populizma v obliki naraščajočega nezaupanja do tujcev in manjšin, manj potovanj in migracij. Populizem se bo manifestiral tudi v obliki protekcionizma, predvsem bodo države želele več samostojnosti na kritičnih področjih, povezanih z javno blaginjo. Sem sodi preskrba z zdravili in medicinsko opremo, prehrana, nacionalna varnost in informacijska tehnologija, obramba, finančne storitve in energetika.
Digitalizacija
Omejitev socialnih stikov je mnoga podjetja in potrošnike prisilila v spremembo načina nakupa in prodaje blaga in storitev. Uporaba spleta ni nov trend, je pa v času izolacije še pridobil na popularnosti. Večina podjetij se bo po krizi vrnila k običajnim potem poslovanja, potrošniki pa bodo del novih nakupnih navad zagotovo obdržali.Kriza nas je, razen v spletno nakupovanje, prisilila v delo od doma, povečano uporabo videosestankov in konferenc, v učenje na daljavo, opravljanje finančnih in drugih storitev na daljavo, uporabo telemedicine in podobno. Trend digitalizacije se je začel že pred pandemijo, zanimivi so bili E-trgovina, FinTech in HealthTech, na področju trgovine, financ in zdravstva. Nedvomno se bo tu razvoj pospešeno nadaljeval, pridružila pa se bosta še razvoj genskih terapij in alternativnih prehranskih virov.
Portfelj za čas pandemije in po njej
Kratkoročno bodo trgi še volatilni, vendar se ne vdajte strahu, temveč poskusite to prepoznati kot priložnost.Pandemija ni materialno spremenila dolgoročnih pričakovanj glede zmerne globalne rasti. Gospodarstvo se bo vrnilo na nivoje izpred pandemije. Nedavni padec donosnosti visokokakovostnih obveznic za vlagatelje pomeni, da bi bilo dobro ponovno presoditi vlogo denarnih sredstev in obveznic v portfeljih. Denarna sredstva in obveznice v portfelju precej omilijo vpliv nihajnosti trgov, vendar v okolju nizkih obrestnih mer ne obetajo donosa. Na takšnih nizkih nivojih bodo ostale še nekaj časa.
Pri finančnem planiranju je potrebno razmerje naložbenih razredov vedno prilagoditi svojim ciljem in naklonjenosti k tveganju. Za dolgoročnega vlagatelja, ki je naklonjen prevzemanju povečanega naložbenega tveganja, bi bilo smotrno zmanjšati izpostavljenosti denarju in visokokakovostnim obveznicam v prid globalno razpršenemu portfelju lastniških vrednostnih papirjev. Vse manj povezan svet, v katerem se bodo države zatekale k različnim metodam obvladovanja pandemije in odprave njenih posledic, pomeni različne izide po regijah. Izbrati zmagovalce in poražence med posamezniki je vedno izziv, temu tveganju se izognemo z globalno razpršenim portfeljem. Nedvomno pa bi del portfelja lahko bil izpostavljen tudi dolgoročnim trendom v digitalni transformaciji, Fintechu, E-trgovini, HealthTechu in genetskim terapijam.