Vlagatelji, ki so se v zadnjih letih prvič spoznali z delniškimi trgi, so bili večino časa deležni bolj ali manj neprestane rasti in dvomestnih donosov. Niti najhujša pandemija v zadnjih sto letih ni pokvarila zabave, prej nasprotno. Delniški trgi so po začetku pandemije doživeli eno najvišjih rasti v svoji zgodovini. A vsaka zabava se enkrat konča.
Najvišja inflacija v zadnjih desetletjih, dodatno podkrepljena z vojno v Ukrajini, je prisilila centralne banke v dvige obrestnih mer. Finančni trgi so se v zadnjem desetletju navadili, da vedno, kadar so na obzorju težave, centralne banke priskočijo na pomoč v obliki nižjih obrestnih mer. Kadar je ta težava prenizka gospodarska rast, je to seveda pravi recept, kadar pa se soočamo z rekordno rastjo cen, imajo centralne banke druge prioritete. Finančni trgi so resno vzeli opozorilo guvernerja ameriške centralne banke Jeroma Powella, ki je izjavil, da bo boj z inflacijo boleč. Kar je hotel povedati, je, da bo potrebna višja brezposelnost in morda celo recesija, da se rast cen vrne v običajne vode.
Ta sprememba okolja je pustila posledice na delniških trgih. Globalne delnice imajo za seboj sedem zaporednih tednov izgub, kar je najdaljši negativni niz vse od leta 2008 (finančna kriza). Od vrha, ki so ga dosegle novembra lani, so izgubile skoraj 20 odstotkov (merjeno v ameriškem dolarju, evropski vlagatelji smo na boljšem), kar v borznih krogih predstavlja mejo, da se delnice nahajajo v medvedjem trendu.
Med največjimi poraženci tega okolja so pretekli zmagovalci. Okolje nizkih obrestnih mer je v preteklih letih močno povečalo apetit med vlagatelji, ki so bili v iskanju višjih donosov pripravljeni prevzeti vedno večja tveganja. Špekulativni naboj je popolnoma stopil v ospredje v začetku pandemije, ko je skupina visokotehnoloških, a navadno nedobičkonosnih delnic popolnoma zameglila presojo vlagateljev. Gre za tako imenovane "ostani doma" delnice, kot so Zoom, Peloton, Netflix, Robinhood, Teladoc ipd. Njihovi produkti / storitve so se izkazali za nepogrešljive v času, ko smo bili prisiljeni biti doma. Čeprav bodo ostali z nami tudi v prihodnje, pa so bile ocene njihovega prihodnjega poslovanja vseeno preveč optimistične, še posebej v času po pandemiji. Danes so delnice teh podjetij več kot 70 odstotkov nižje kot pred letom dni. Za marsikatero bi lahko celo dejali, da so trgi šli v drugo skrajnost in so danes celo preveč pesimistični.
Večjih padcev pa ni zaznati le na bolj špekulativnih segmentih delniških trgov, temveč tudi na področju digitalnih naložb. Najbolj prepoznavna kriptovaluta, bitcoin, je strmoglavil dobrih 60 odstotkov od vrha. Teza, da se bo v okolju višje inflacije izkazal kot dober inflacijski ščit, se za zdaj ne uresničuje.
Med zmagovalci novega okolja pa najdemo predstavnike "starega gospodarstva", kot so energetske družbe, podjetja s področja prehrambnih izdelkov in zdravstva. "Dolgočasna" podjetja, kot je Coca Cola, so se znova izkazala kot varen pristan.
Najboljši nasvet vlagateljem v teh nemirnih časih je, da naj ohranijo mirno kri in se ne prepustijo strahu pred nadaljnjimi padci. Dobro razpršen globalni portfelj je še vedno garancija za mirnejši spanec.
Objavljeno v dnevniku Večer 19. maja 2022, podatki posodobljeni na 24. maj 2022
Pravna podlaga
Spletno mesto www.infond.si uporablja piškotke, ki v skladu z 225. člen ZEKom-2 (Zakon o elektronskih komunikacijah; Uradni list št. 130/2022) ne zahtevajo pridobivanja vnaprejšnjega soglasja (privolitve) od uporabnika; in sicer:
- piškotki, ki so potrebni izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju in
- piškotki, ki so nujno potrebni za zagotovitev storitve družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
Vrste piškotkov
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: