Ali bomo po dopustu zategovali pas? | SAVA INFOND

Sproščeno počitniško vzdušje in poročanje o dobrih poslovnih rezultatih podjetij v prvi polovici leta so vlili optimizem na delniške trge. Globalni delniški indeks MSCI World je od najnižje letošnje vrednosti na sredini junija ponovno pridobil 5,7 %. Tudi v drugem naložbenem razredu, obveznicah, se je razprodaja ob koncu poletja ustavila. Med pomembnimi razlogi za razprodajo so bile visoke vrednostni inflacije, ki je tako v Evropi kot tudi v Ameriki na tako visokih ravneh, kakršnih nismo bili deležni že desetletja. Inflacija znižuje vrednost denarja, zato so se zahtevane donosnosti na obveznice povečale in s tem znižale njihove cene, pri poslovanju podjetij pa višji stroški znižujejo dobičke, kar negativno vpliva na cene delnic.

Sedanje stanje, vsaj pri obveznicah, kaže na oceno trgov, da pogledi za naprej presegajo podatke o inflaciji in ocenjujejo povišano verjetnost recesije. Eden izmed mehanizmov centralnih bank je ohranjanje cenovne stabilnosti (inflacije) z uravnavanjem temeljnih obrestnih mer. Tudi ECB je sledila drugim centralnim bankam po svetu in dvignila obrestne mere, prvič za 0,25 % in sedaj še za dodatnih 0,50 %. Če pogledamo v zgodovino, so dvigi obrestnih mer vedno povzročili recesijo. V tem trenutku je težko oceniti, ali se bo recesija dejansko zgodila, obstaja pa povečana verjetnost. Lahko se tudi zgodi, da bo recesija zgolj tehnična, to je dva zaporedna kvartala upadanja BDP. To bi bil uspeh centralnih bank, ki ciljajo na tako imenovan »mehki pristanek«.

Situacija ni čisto jasna. Stanje okuženih s covid-19 in rusko-ukrajinska vojna se odražata tudi v ekonomiji. Nagajanje pri dobavi plina v Evropo in izvoz žita iz Ukrajine imata vsekakor pomemben vpliv. Cena plina na borzi se je letos povzpela že do visokih 200 EUR/Mwh, kar je precej več kot pred leti, ko se je gibala okrog 20. Plin, ki je pomemben vir pri proizvodnji elektrike, viša njeno ceno poleg drugih negativnih dejavnikov, kot so nizki vodostaji rek in ukinitev termoelektrarn na premog. Tudi odkupne cene pšenice so se letos skoraj podvojile glede na lansko leto, kar se bo odrazilo v ceni končnih proizvodov, kot je kruh, pri končnih porabnikih.

Čedalje več institucij ugotavlja, da Evropa ni bila pripravljena na prehod na zeleno energijo. Z zaprtjem termo elektrarn je gospodarstvo postalo preveč odvisno od ruskega plina, ki za enako proizvodnjo energije ustvari za polovico manj emisij. Kapaciteta proizvodnje energije iz obnovljivih virov pa je v tem trenutku krepko pod zahtevano potrošnjo - nekje na ravni 20 % celotne potrošnje. Prav tako obnovljivi viri ne omogočajo proizvodnje, ko jo gospodarstvo rabi, ampak takrat, ko so viri na razpolago (npr. ugodni vodostaji rek ali sončno obsevanje).

Glede na trenutno stanje oskrbe z energijo v Evropi je jasno, da je treba zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Pri tem je že viden napredek, predvsem v smislu diverzifikacije oskrbe s plinom. Vendar napredek, zlasti na strani povpraševanja, ni zadosten, da bi lahko preprečili morebiten negotov energetski položaj za Evropo. Zadnje poteze Rusije pri omejitvi pretoka skozi plinovod Severni tok so rdeč alarm za Evropsko unijo. Zato bodo naslednji meseci pred zimo kritični za pripravo, čakajoč, kakšni bodo prihodnji koraki Rusije.


Objavljeno v dnevniku Večer 28. julija 2022 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!