080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: Še naprej usodna obsedenost trgov s COVID-19
Damjan Kovačič,
upravljavec - analitik
Vlagatelji, ki niso podlegli paniki in prodajali svojih delniških naložb v času najhujše razprodaje do konca marca, so gotovo lahko zelo zadovoljni, da so jo odnesli brez velikih prask, saj se danes globalne delnice v povprečju nahajajo samo okoli štiri odstotke nižje kot na začetku leta. Še več razloga za dobro razpoloženje imajo tisti, ki so nadpovprečno izpostavljeni do delnic iz sektorja informacijske tehnologije, ki so v ospredju digitalne transformacije družbe v dobi pandemije COVID-19. Tehnološke delnice so tako letos v evrih pridobile 17 %, internetne delnice 33 %, delnice skupine podjetij, ki ponujajo digitalne storitve v oblaku pa so poletele za neverjetnih 60%. Tehnološke delnice danes kotirajo pri 28-kratniku ocenjenega dobička za leto 2021, oziroma s 40-odstotno premijo glede na povprečje zadnjih petih let.
Po drugi strani v svetu še nikoli niti približno nismo doživeli tako hudega in vseobsežnega gospodarskega zastoja, ki bo na globalni ravni prinesel približno 4-odstotni padec BDP-ja. V drugem četrtletju se je ameriški BDP skrčil za rekordnih 9,5 % na 4,85 tisoč milijard dolarjev, kar je (zanimivo) približno toliko, kot je znašal rekordni stimulativni paket centralne banke in vlade. Delniški trgi vedno utripajo v svojem ritmu in poskušajo predvideti, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti. To potrjuje podatek, da je vrednost ameriških delnic od aprila do junija zrasla za neverjetnih 7 tisoč milijard dolarjev, medtem ko se je gospodarstvo istočasno skrčilo za okoli 500 milijard dolarjev.
Iz ZDA prihajajo v zadnjih dneh končno nekoliko bolj spodbudne novice, saj je 7-dnevno povprečje novih primerov COVID-19 in hospitalizacij vendarle začelo močneje upadati. V drugem valu COVID-19 imajo Američani sicer dvakrat več okuženih in aktivnih primerov vendar pa je število umrlih za posledicami koronavirusa tokrat za polovico nižje kot aprila in znaša okoli tisoč ljudi dnevno.
Zaostrovanje ukrepov za zajezitev epidemije pomeni, da se, za razliko od delniških trgov, lahko poslovimo od sanj o bliskovitem ekonomskem okrevanju v obliki črke »V«. V ZDA je namreč trenutno gospodarska aktivnost še vedno za četrtino nižja kot pred krizo, celotna zasebna potrošnja pa za okoli šest odstotkov nižja. Do najslabšega scenarija in osebne tragedije za milijone Američanov v stiski pa bi prišlo, če kongresu v teh dneh ne bo uspelo podaljšati kritične denarne pomoči za skoraj 30 milijonov Američanov, ki od zvezne vlade prejemajo izredno podporo za brezposelne v višini 600 dolarjev tedensko.
Globalni upravljavci investicijskih skladov ostajajo še naprej zelo previdni, saj jih še naprej najbolj skrbijo slabe novice v zvezi z drugim valom COVID-19 (52 %), bistveno manj pa predsedniške volitve (15 %) in morebitni pretresi na kreditnih trgih (11 %). Prav tako ne smemo prezreti, da zavarovalnice, pokojninski skladi in drugi institucionalni investitorji vstopajo v drugo polovico leta z nadpovprečno defenzivnimi portfelji, saj so njihovi računalniški algoritmi konec marca zaradi ekstremne volatilnosti (pre)močno znižali izpostavljenost do delnic. Od takrat do danes so se nihanja na delniških trgih več kot prepolovila, zato se lahko, ob splošnem izboljšanju epidemiološke slike, znajdejo v neprijetnem položaju, ko bodo prisiljeni kupovati delnice, ne glede na njihova relativno visoka vrednotenja.
Trgi v razvoju: Kitajska rast BDP v drugem četrtletju več kot 3%, na obzorju novi oblaki
mag. Barbara Gačnik
namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb
Delnice zajete v indeks MSCI Emerging Markets so v preteklem mesecu v evrih porasle za 3,4%. Poleg obsežnih fiskalnih ukrepov in podpore centralnih bank, na gibanje delnic na teh trgih blagodejno vpliva tudi šibak dolar. Ameriški zelenec na svojem hrbtu nosi vso težo nedavnih intervencij FED, ter naraščajoči fiskalni deficit in državni dolg. Gospodarstva in delniški trgi razvijajočih se trgov so občutljivi na spremembe valut, globalnega ekonomskega cikla in apetita investitorjev za tveganje. Obrestne mere v ZDA so padle, zato ne privabljajo tujega kapitala. Razlika v donosnosti ameriških državnih obveznic in kitajskih državnih obveznic se trenutno nahaja na rekordno visokih vrednostih.
Kitajska je v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležila 3,2 % rast BDP, kar je precej nad napovedmi analitikov, ki so pričakovali 2,4% rast. V prvem kvartalu se je BDP zaradi karantenskih ukrepov skrčil za 6,8%. Oživitev rasti v drugem četrtletju ni bila enostavna, saj se je izbruh pandemije razširil še na druge trge in povečal možnost svetovne recesije. Pred Kitajsko je sedaj naslednji izziv - ohraniti tempo okrevanja. Nadaljevanje trenda v proizvodnih kazalnikih v juniju je sicer spodbudno, bolj skrbi šibka potrošnja, ki lahko pomeni resno pretnjo bodoči rasti BDP.
Tveganja za rast predstavlja drugi val okužb s koronavirusom in stopnjevanje napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko.
Epicenter pandemije se je v drugem četrtletju preselil iz severne Azije v Indijo, Latinsko Ameriko in ZDA. V juliju je Brazilija po številu novih okužb prehitela ZDA. Brazilija in Indija opravita bistveno manj testiranj COVID-19, kar pomeni, da je realna številka novo obolelih še bistveno višja. Brazilijo, ki je ekonomsko odvisna od cen surovin, poleg tega pretresajo še politični škandali. Zaradi vladnega neustreznega odziva na korona krizo sta odstopila že dva ministra za zdravstvo.
Odnosi med ZDA in Kitajsko se po diplomatskem sporu glede suverenosti Hong Konga še naprej krhajo. Poleg trgovinske menjave je eno izmed glavnih spornih področij tehnologija. ZDA so v lanskem letu močno otežile poslovanje kitajskemu gigantu Huawei, ki je s svojo 5G tehnologijo vodilni v svetu. Tokrat je jabolko spora priljubljena aplikacija Tik Tok, ki je v lasti največjega kitajskega start up – a ByteDance. ZDA, ki se sklicujejo na nacionalno varnost, podjetju očitajo nepooblaščeno zbiranje podatkov in zahtevajo prodajo ameriškega dela poslovanja. Zanimanje za nakup je že izkazal Microsoft, ki naj bi po poročanju CNBC -ja za ta del Tik Tok - a odštel 30 mrd USD. Kitajska je zahteve označila za »krajo« in namerava blokirati transakcijo.
Slovenija: Novomeška Krka nadaljuje z rastjo tudi letos
Uroš Selič
upravljavec - analitik
V Sloveniji se je obseg prodaje v maju 2020 povečal za 13,6 % glede na pretekli mesec. To je bila v pretežni meri posledica omilitve ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni COVID-19. Obseg prodaje se je bolj izrazito povečal v trgovini kot v storitvenih dejavnostih. Med storitvenimi dejavnostmi se je obseg prodaje v maju najbolj povečal v gostinstvu (za 141,6 %). Povečanje v preostalih skupinah storitvenih dejavnostih je bilo zmernejše. Čeprav je bil obseg prodaje v maju na mesečni ravni večji, se je na letni ravni zmanjšal – v primerjavi z majem 2019 za 18,1 %. Izraziteje je upadel v storitvenih dejavnostih (za 24,8 %) kot v trgovini (za 6,6 %).
Kazalniki zaupanja so se julija 2020 na mesečni ravni v vseh gospodarskih panogah spet izboljšali, najizraziteje sta se izboljšala kazalnika proizvodnja in pričakovana proizvodnja (vsak po 13 odstotnih točk). Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti podjetij je bila v juliju 2020 76,6-odstotna ali za 5,5 odstotne točke višja kot v aprilu 2020. Višja pa je bila tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, v juliju 2020 za 5,6 odstotne točke višja kot v juniju 2020 Gospodarska klima se izboljšuje, še vedno pa je bila za 18,1 odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja.
Novomeška Krka nadaljuje z rastjo v prvi polovici leta 2020. Skupina Krka je v prvem polletju 2020 dosegla prodajo v višini 803,8 milijona EUR, kar je 6 % več kot v primerljivem lanskem obdobju in ustvarila 160,3 milijona EUR čistega dobička, oziroma 15 % več kot v primerljivem lanskem obdobju. Po nadpovprečni rasti prihodkov v prvem četrtletju je v skladu z napovedmi v drugem četrtletju prišlo do umiritve rasti in vrnitve prihodkov v načrtovane okvire Za leto 2020 načrtujemo 1,52 milijarde EUR poslovnih prihodkov in dobiček v vrednosti dobrih 210 milijonov EUR
Dolžniški trgi: Še en dober mesec za vlagatelje
Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Za vlagatelje na dolžniških trgih je bil julij ponovno dober mesec. Zahtevane donosnosti so se znižale v vseh naložbenih segmentih, še zlasti pri manj kakovostnih podjetniških obveznicah, kjer so bili razmiki po marčevskem padcu nadpovprečno visoki. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je tako v preteklem mesecu porasel za dodaten odstotek (+3,1 % od začetka leta), indeks podjetniških obveznic denominiranih v evrih iBoxx € Corporates pa je v mesecu juliju porasel za 1,5 % ter se tako premaknil iz negativnega območja (+0,3 % od začetka leta). Inflacijska pričakovanja v območju z evrom so se v juliju nekoliko zvišala, a ostajajo omejena navzdol (blizu 1,2 %). Stopnja inflacije v območju z evrom je sicer v juliju v primerjavi s preteklim mesecem porasla za 10 bazičnih točk na 0,4 %, jedrna inflacija pa se v primerjavi s preteklim mesecem zvišala za 40 bazičnih točk in trenutno znaša 1,2 % na letni ravni.
Vlagatelji na evropskih dolžniških trgih imajo še naprej močnega zaveznika v ECB, ki izvaja program PEPP (ang. Pandemic Emergency Purchase Programme) v obliki odkupov državnih in drugih obveznic. Znotraj programa PEPP je ECB do konca julija odkupila za 440 milijard evrov obveznic, glede na pretekli mesec predstavlja to zvišanje v višini 85 milijard evrov.
Svet ECB na julijskem zasedanju ni sprejemal dodatnih ukrepov monetarne politike, prav tako ostajajo nespremenjene ključne obrestne mere. Nadaljevali bodo z nakupi obveznic v okviru rednega programa na mesečni ravni v višini 20 milijard evrov in do konca leta tudi z nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard evrov. Nespremenjen ostaja tudi program PEPP v vrednosti 1.350 milijard evrov, ki se bo izvajal do prihodnjega poletja.
Voditelji članic EU so dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po krizi pandemije covid-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun v vrednosti 1.074 milijard evrov in sklad za okrevanje (»Next Generation EU«) v vrednosti 750 milijard evrov. Obseg nepovratnih sredstev se je v težavnih pogajanjih znižal iz prvotnih 500 na 390 milijard evrov, delež posojil pa se je zvišal iz 250 na 360 milijard evrov.
Na drugi strani Atlantika ameriški Fed v skladu z napovedmi ni spreminjal denarne politike. Razmere v ZDA Fed ocenjuje kot zelo nepredvidljive in v veliki meri odvisne od uspešnosti boja proti pandemiji covid-19. Centralna banka bo uporabila vsa razpoložljiva orodja ter ohranjala obrestne mere nizke dokler bo potrebno. Predsednik Fed-a Jerome Powel je poudaril, da ima bistveno vlogo pri okrevanju gospodarstva tudi fiskalna politika.
