Delniški trgi pričakujejo okrevanje | SAVA INFOND

Ste vedeli, da so v zadnjih desetih letih globalni delniški trgi zabeležili povprečni medletni padec v višini 12 %? Kljub temu sta bili v celoti negativni le dve leti in vključno z njima je povprečna letna donosnost v desetletju okrog 10 %. Dobrodošli na delniške trge, kjer sta nihajnost in nepredvidljivost običajna pojava in nujna za doseganje višjih donosov.

Po drugi strani so med slovenskimi varčevalci priljubljeni bančni depoziti, ki ne poznajo nihanj in negotovosti, prinašali v zadnjem desetletju iz leta v leto manj - v povprečju manj kot 2 % letno.

In kakšno je to leto? Divje. Nihajnost je zelo visoka. Že dolgo ni bilo toliko pesimizma in optimizma v isti sapi. Koronakriza je za trenutek ustavila svet. Dovolj odločno, da so delniški trgi slikovito prikazali hitrost, s katero so se sposobni prilagoditi novi situaciji. V le mesecu dni so tečaji največjih svetovnih družb padli za več kot 30 %, kar je hitro tudi za delniške trge. Podjetja so se začela ustavljati, rasti je začela brezposelnost. Krčenje gospodarske aktivnosti je naznanilo recesijo, rez v gospodarstvo bo globok. Odraz takratnega stanja se je takoj preslikal na kapitalske trge.

V zadnjih dneh marca pa so delniški tečaji zadeli ob dno in se obrnili navzgor. Od takrat so v odboju porasli za več kot 30 %. Najizrazitejšo rast smo videli pri družbah, ki so v krizi celo povečale poslovanje, kot so različni spletni trgovci, cel spekter družb informacijske tehnologije ter zdravstva. V zadnjih tednih so se jim pridružile še družbe iz drugih, bolj cikličnih sektorjev. V kratkem času smo tako doživeli popoln borzni preobrat.

Od kod ta siloviti optimizem? Najprej je treba pojasniti, da so udeleženci na kapitalskih trgih usmerjeni v prihodnost. Naslovnice v časopisih bodo še nekaj časa polne negativnih novic, ko se bo prikazovalo in analiziralo stanje v gospodarstvu v prvi polovici leta. Vlagatelji pa že gledajo naprej, zanima jih druga polovica leta in dlje, ko so napovedi bolj optimistične. V veliki meri so zanje zaslužne hitre reakcije centralnih bank in vlad po svetu, ki so preprečile najhujši gospodarski scenarij. Ko se je v zgolj nekaj tednih destabiliziralo globalno gospodarsko okolje in je izpuhtela likvidnost iz kapitalskih trgov, je presenetil izredno hiter in odločen odziv na najvišjih ravneh.

Na različnih koncih sveta so se začeli sprožati urgentni ukrepi pomoči gospodarstvu. Tako sinhrone in obsežne reakcije svetovnih voditeljev in centralnih bankirjev še nismo videli. Blizu temu je bil odziv v času velike finančne krize iz leta 2008, ko je sledilo najdaljše obdobje rasti delniških tečajev brez večjih padcev v zgodovini. Tovrstne kombinacije fiskalnih in monetarnih ukrepov so močan pozitiven signal za gospodarstva in delniške trge. Drugi pomemben del optimizma je razvoj samega virusa in poteka okužb. Karantene se postopoma sproščajo, ekonomska aktivnost se vrača. Lahko se sicer zgodi nov val okužb ali izbruhne kakšno novo tveganje, ki bo povečalo nihajnost delniških trgov, kar smo videli že ničkolikokrat. Vendar kot zaenkrat kaže, je, kar se gospodarskega zastoja tiče, najhujše za nami. Udeleženci na delniških trgih so upravičeno optimistični in verjamejo, da se je pot gospodarskega okrevanja že začela.



Objavljeno v dnevniku Večer 18. junija 2020 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!