Gospodarska škoda je dobesedno iz ure v uro večja | SAVA INFOND

Po mesecu dni od nepričakovanega izbruha vojne v Perzijskem zalivu ugotavljamo, da smo se vsi skupaj, ne krivi ne dolžni, znašli v novi kaotični geopolitični in makroekonomski realnosti. Ljubiteljem največjega slovenskega pesnika bodo morda prišli na misel njegovi nesmrtni verzi: »Kdo zná noč tèmno razjásnit’, ki táre duhá!/ Kdo vé kragúlja odgnati, ki kljuje srcé, od zóre do mráka, od mráka do dné!« Na prvi pogled se zdi, da lahko kragulja, ki kljuje srce, prepoznamo v oranžnem možu iz Bele hiše, ki bo v strahu pred zmedo in kaosom, ki ga je povzročil na finančnih trgih, verjetno kmalu stisnil rep med noge in v svojem teatralnem, bombastičnem slogu razglasil popolno zmago v vojni z osovraženim iranskim režimom.

V resnici lahko iz odzivov udeležencev na trgih v prvih tednih prepoznamo (pre)optimistični konsenz, da konflikt na Bližnjem vzhodu ne bo trajal več kot nekaj tednov, predvsem pa, da iranski režim v krčevitem boju za obstanek s poceni asimetričnimi oblikami vojskovanja ne bo pripravljen oziroma sposoben paralizirati prometa skozi življenjsko pomembno Hormuško ožino. Do sredine prejšnjega tedna je namreč na finančnih trgih prevladovalo prepričanje, da se bo duh vojne vrnil v stekleničko in da bomo čez mesec ali dva lahko pozabili, da smo doživeli - po besedah Mednarodne agencije za energijo (IEA) - »največjega izpada v oskrbi z nafto in naftnimi derivati v zgodovini«.
 

Delniški trgi se junaško upirajo pritiskom

Svetovni delniški trgi sicer že peti teden zapored počasi drsijo v območje korekcije in so na dan 26. marca, izraženo v evrih, 5,3 odstotka od vrha. Osebno me preseneča, kako junaško se delniški trgi upirajo silovitim pritiskom, kljub nekaterim izrazito negativnim in potencialno katastrofalnim scenarijem, ki so trenutno v igri. Če bi mi nekdo pred desetimi leti opisal aktualne dogodke, bi na prvo žogo pričakoval vsaj dvakrat močnejši negativni odziv na borzah in energetskih trgih. Zakaj se trgi tako relativno dobro upirajo in niso še močneje zanihali navzdol? Podobno kot Ben Carlson mislim, da se odgovor skriva v tem, da imajo vlagatelji ves čas pred očmi lanski 9. april, ko je ameriški indeks S&P 500 po Trumpovi carinski kapitulaciji v enem dnevu eksplodiral za 9,5 odstotka. Očitno se velik del udeležencev na trgih boji, da bi se lahko tudi letos zgodil podoben »salto mortale« preobrata na delniških trgih.
   

Normalizacijo razmer pričakujejo v tretjem kvartalu

Tovrstno razmišljanje potrjuje najnovejša anketa Deutsche Bank, po kateri večina profesionalnih vlagateljev pričakuje prekinitev spopadov do konca aprila (54 odstotkov) ali maja (76 odstotkov). 42 odstotkov jih meni, da se bo ladijski promet v Hormuški ožini normaliziral do konca maja, približno enak delež pa, da se bodo razmere popolnoma normalizirale nekoliko kasneje, in sicer v tretjem četrtletju. Podobno optimističen je njihov pogled na cene nafte brent, za katere jih več kot tri četrtine ne verjame, da bi lahko presegle 140 dolarjev za sod, dve tretjini vlagateljev pa meni, da bodo cene nafte ostale nad stotimi dolarji za sod do največ treh mesecev.
 

Pomen zalivskih držav

Ne pozabimo, da so ob 20-odstotnem svetovnem deležu nafte in plina zalivske države s svojimi obsežnimi rafinerijami in petrokemijskimi kompleksi zaslužne tudi za 47 odstotkov trgovine s sečnino in dušikovimi gnojili, 37 odstotkov utekočinjenega helija (MR diagnostika) ter okoli 25 odstotkov nepogrešljivih osnovnih kemikalij, ki se uporabljajo za izdelavo plastičnih materialov in umetnih mas. Kolateralna gospodarska škoda in negotovost na svetovnih trgih je medtem dobesedno iz ure v uro večja, zato se bliža trenutek (verjetno najkasneje do sredine aprila), ko se bo moral konflikt razrešiti. Pokojni slovenski pesnik Alojz Ihan bi rekel: »Čas je…in kmalu bomo ostali tudi brez njega.«

Legendarni upravljavec Peter Lynch pa bi dodal: »Približno enkrat na dve leti trg pade za deset odstotkov. Vsakih šest let lahko pričakujemo približno 25-odstotni padec. To je pravzaprav vse, kar morate vedeti. Vedeti morate, da bo trg občasno padel. Če na to niste pripravljeni, ne bi smeli vlagati v delnice.«



Objavljeno v časniku Delo, 30. marca 2026. 

Pridobite več informacij in prevzemite nadzor nad svojo finančno prihodnostjo.

Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak@infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec@infond.si


Za več informacij ali pomoč pri izvedbi vplačila lahko kontaktirate tudi vašega skrbnika ali brezplačno številko 080 22 42.