Proces, na katerem temelji izbor podjetij, se začne z izločitvijo podjetij, ki nimajo vzdržnih konkurenčnih prednosti, ne glede na to, kako ugodna vrednotenja imajo. V portfelju sklada želimo le podjetja, ki nimajo resne konkurence na svojih področjih, saj lahko le tako dosegajo nadpovprečne (skoraj monopolne) dobičke. Ključno pa je, da so te prednosti podjetja vzdržne (podjetje jih bo imelo tudi čez 10 let).
Morningstar je prepoznal pet izvorov konkurenčnih prednosti podjetja:
- Neopredmetena sredstva – temeljijo na moči blagovne znamke, patentih ali pa na danih koncesijah s strani države. Primer močne blagovne znamke, ki ga najdemo v portfelju Infond Globalni delniški, je podjetje Walt Disney. Na področju patentov pa dominirajo družbe iz sektorja farmacije (Giled, Sanofi).
- Stroškovna prednost – podjetja imajo vzdržno nižje stroške, kar jim zagotavlja doseganje nadpovprečnih donosov. Eno izmed takšnih podjetij je VF Corp., ki ima poleg stroškovne prednosti tudi močne blagovne znamke (Timberland, The North Face in Vans).
- Stroški menjave – gre za stroške, ki bi jih uporabnik imel, če bi želel zamenjati ponudnika storitev. Eno izmed podjetij, kjer uporabnik težko zamenja podjetje, je Apple, saj ko enkrat potrošnik kupi filme, glasbo in ostale aplikacije, jih ne more prenesti na drugo platformo (na primer iz iOS na Android).
- Učinek mreže – ta nastane, ko vrednost določenega produkta ali storitve naraste, če več uporabnikov uporablja ta produkt ali storitev. Primeri podjetij so Priceline (spletna turistična agencija), Amazon, Facebook in Tencent.
- Učinkovita velikost (Efficient Scale) – gre za situacijo, kjer je velikost trga za določen produkt ali storitev omejena ter jo lahko učinkovito servisira eno ali manjše število podjetij (plinovodi, letališča).
V naslednjem koraku zožimo izbor teh podjetij na število 30 do 40, glede na to, katera izmed njih imajo najnižja vrednotenja. Bolj kot mislimo, da je delnica podjetja podcenjena, večjo utež bo imela v portfelju.
Sklad ima trenutno največji delež delnic v sektorjih informacijske tehnologije (31 %), zdravstva (14 %) ter trajnih (20 %) in osnovnih potrošnih dobrin (11 %). Gre za sektorje, kjer podjetja najlažje dosežejo dolgoročne konkurenčne prednosti.
V spodnji tabeli vidimo 10 največjih naložb na dan 31.1.2016:
Zaradi manjšega števila delnic vrednost sklada niha bolj kot povprečen globalni delniški sklad, zato je namenjen tveganju bolj naklonjenim posameznikom. Da je strategija sklada lahko zelo uspešna, je pokazalo leto 2015, saj je donosnost sklada znašala 11,41 % in krepko presegla donosnost primerljivega indeksa.
Več o skladu >> Infond Globalni delniški