080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Kdor pozna zgodovino finančnih trgov ve, da je september najslabši mesec za delniške trge, zato ga celo borzni pregovori priporočajo za nakupe, ter da so se trije največji borzni zlomi v zadnjih sto letih zgodili v mesecu oktobru. Pred 14 leti, 15. septembra, je investicijska banka Lehman Brothers razglasila do takrat največji stečaj v zgodovini, s čimer se je uradno začela velika finančna kriza. Čeprav so delnice do takrat izgubile dobrih 20 odstotkov, je ta dogodek sprožil paniko in dodatni padec v višini dobrih 40 odstotkov. Tudi največji enodnevni padec v zgodovini ameriške borze se je zgodil jeseni, 19. oktobra 1987, ko je S&P 500 izgubil kar 20,47 odstotka. Verjetno najbolj znan borzni zlom pa sega v leto 1929. Vse se je začelo v mesecu septembru in doseglo vrhunec oktobra, ko ni bil le črni ponedeljek, ampak tudi črna torek in četrtek, dnevi, ko so ameriške delnice izgubile po več kot 10 odstotkov.
Kaj bo prinesla letošnja jesen?
Verjetno največji kandidat za morebitni »Lehmanov moment« - dogodek, ko težave enega podjetja postanejo težave vseh - je energetska kriza v Evropi. Na eni strani visoke cene zemeljskega plina in elektrike prinašajo težave za energetsko intenzivne panoge ter potrošnika, ki se mu krči razpoložljiv dohodek. Vprašanje je tudi, ali bo Evropa imela po ustavitvi dobave plina po Severnem toku v Nemčijo dovolj tega energenta, da preživi zimo brez redukcij. Na smolo ruskega predsednika Putina bo kombinacija nižje porabe (Nemčija je porabila 10 odstotkov manj v prvi polovici leta), povečanja alternativnih dobav plina (LNG) in polnih skladišč (Nemčija je blizu 90 odstotkov) najverjetneje zadoščala, da Evropa preživi zimo brez večjih težav – odvisno seveda, kako mrzla bo zima. Napovedi nam zaenkrat gredo v prid, kar se odraža v nižji ceni plina na nizozemski borzi.Drugi nepredvidljivi dogodek pa je povezan s samim trgovanjem tako z elektriko kot plinom. Visoke cene obeh energentov pomenijo, da morajo podjetja, ki trgujejo z njima na borzi, v primeru višjih cen predložiti dodatna zavarovanja za odprte pozicije. Po oceni družbe Equinor bi lahko te zahteve dosegle 1500 milijard ameriških dolarjev. Seveda energetske družbe toliko likvidnih sredstev nimajo, zato smo v zadnjih dneh priča državnim poroštvom. Regulatorji in vlade morajo biti pozorni, da iz likvidnostne krize ne dobimo krizo solventnosti.
V teh negotovih časih bi se za konec vrnil nazaj v oktober 2008. Takrat je sredi največjega pesimizma verjetno največji investitor vseh časov, Warren Buffett, v časopisu New York Times objavil kolumno s sporočilom, da je ravno čas kriz in povečane negotovosti najboljši čas za nakup delnic. Priznal je, da ne more napovedati, kaj se bo zgodilo prihodnji mesec ali prihodnje leto, ve pa, da bosta tako gospodarstvo kot dobički podjetij čez 5 ali 10 let občutno višji kot danes, in temu bo tudi sledila vrednost teh podjetij na borzi. Dna ni zadel, ameriške delnice so v naslednjih mesecih izgubile dodatnih 30 odstotkov, je pa imel prav glede tega, da so krize najboljši prijatelj dolgoročnih vlagateljev. V teh 14 letih so ameriške delnice skupaj z dividendami pridobile več kot 400 odstotkov.
Objavljeno v dnevniku Večer 21. septembra 2022
