Novi vrhovi na delniških trgih - kaj zdaj? | SAVA INFOND

Še nedolgo, ob koncu lanskega leta, je vlagatelje skrbelo, da bodo razvita gospodarstva po hitri rasti v letu 2017 in začetku leta 2018, še posebej zaradi protekcionistične retorike o medsebojni trgovini največji svetovnih partneric, zašla v težave. Nekateri so bili mnenja, da se bodo gospodarstva posledično kaj hitro znašla v recesiji. To se je seveda odražalo na globalnih delniških trgih, ki so ob koncu leta strmoglavili. Samo štiri mesece kasneje pa delniški in obvezniški trgi dosegajo nove najvišje vrhove. Kaj se je torej spremenilo? Kaj to pomeni za vlagatelje in katera vprašanja jim rojijo po glavi?
 

Je dolgo pričakovani medvedji trg mogoče že za nami?

S padcem najbolj znanega ameriškega indeksa S&P 500 za 19,78 % v času od septembra do decembra 2018 se je trg zelo približal 20- odstotnemu padcu, ki se opredeljuje kot začetek medvedjega trenda. Toda preobrat, ki je sledil - delnice so namreč zabeležile nov vrh - je to teorijo obrnil na glavo. Zadnji padec uradno označujemo kot korekcijo, popravek bikovskega trenda, ki je opredeljen kot padec za več kot 10 %, vendar manj kot 20 %. Z drugimi besedami, še vedno smo v istem starem bikovskem trendu.

Kaj lahko pričakujemo?

V tabeli spodaj vidimo, kako so se zgodovinsko gibali donosi v obdobju naslednjih 3, 6, 12 in 24 mesecev po 25 podobnih povojnih zgodbah korekcij, kot smo jo doživeli ob koncu leta 2018.
Če upoštevamo povprečne 12- in 24-mesečne donose, bi lahko pričakovali, da se bo S&P 500 do konca leta 2019 povzpel na približno 2950, kar je 2% višje, in do konca leta 2020 na 3150 indeksnih točk, kar je dobrih 8 % več. Ker pa so povprečja kot stara šala o statistiki (ti imaš zelje, jaz meso, v povprečju jeva segedin), bodo bolj povedni razponi donosov. Po 12 mesecih od dna so se gibali od -9 % do +40,4 %, v 24 mesecih od dna pa od -16,8 % do + 98,1%.
Najbolj pomembno pa je, da so bili vsi razpleti razen enega samega v letu 1946 pozitivni.


 

Kaj zdaj z mojim portfeljem?

Kot prva ideja se poraja uravnotežiti portfelj in zavarovati svoje dosedanje donose. To napravite tako, da regije ali sektorje, ki so najbolj zrasli, zamenjate s tistimi, ki še niso - seveda v okviru vašega finančnega profila, ciljev in nagnjenosti k tveganju.
Ocenjujem pa, da se glede na zgodovino delniških trgov še ne mudi. Kot smo prej opisali, običajno, ko po korekcijah borze dosežejo nov vrh, ta še ni zadnji.
Sicer pa se je spremenila tudi psihologija vlagateljev, ki po zadnjih makroekonomskih podatkih, ki nakazujejo na skorajšnjo pospešitev svetovne globalne gospodarske rasti, ne morejo ostati pesimisti. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!