Sto let prevlade delnic | SAVA INFOND

Danes je splošno sprejeto dejstvo, da so na dolgi rok delnice bolj donosna naložba kot obveznice. Še pred stotimi leti ni bilo tako. Obveznice so imele bolj ali manj monopol v portfeljih vlagateljev, naložba v delnice podjetij pa je veljala za špekulacijo, še najbolj podobno igram na srečo. Pogled na delnice je začel spreminjati ekonomist Edgar L. Smith, ki je leta 1924 izdal knjigo Common Stocks as Long Term Investment - Navadne delnice kot dolgoročna naložba. V njej je prikazal, da so delnice v večini daljših obdobij (okrog 20 let) presegle donosnost obveznic ter da je za dolgoročne vlagatelje bolj primerno imeti večji delež delnic kot obveznic v svojih portfeljih. Knjiga je bila soodgovorna za divja dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so ljudje začeli množično kupovati delnice. Čeprav je entuziazem prekinila velika depresija, se je prevlada delnic po drugi svetovni vojni dokončno uveljavila.
 

Prednost ustvarja reinvestiranje

Kot je avtor knjige ugotavljal, je razlog superiornosti delnic v tem, da podjetja del dobička zadržijo in ga reinvestirajo nazaj v svojo osnovno dejavnost. S tem povečajo dobiček in izplačane dividende prihodnjih let. Drugi naložbeni razredi te sposobnosti nimajo. Obresti, ki jih dobiš kot lastnik obveznic, se ne reinvestirajo avtomatsko nazaj v obveznice. Podobno je pri lastništvu nepremičnine: prejetih najemnin se praviloma ne reinvestira avtomatsko nazaj v isto nepremičnino.

Mogoče si je najlažje predstavljati razliko med delnicami in obveznicami na primeru našega najuspešnejšega podjetja, Krke. Če je vlagatelj pred 25 leti kupil recimo 30-letno nemško državno obveznico, mu ta še danes zagotavlja 5-odstotni letni donos. Za vložek 1000 EUR bo prejemal po 50 EUR letno do leta 2029, ko bo dobil povrnjeno še glavnico, 1000 evrov. Ta znesek se v 25 letih ni spremenil.

Kaj pa, če je leta 1999 vložil 1000 EUR v delnico Krke? Takrat je bil tečaj Krke približno 11,50 EUR, dividenda pa je znašala 0,23 EUR na delnico, kar je pomenilo okoli 2-odstoten dividendni donos. Naš vlagatelj bi tako tedaj dobil še približno 20 EUR letne dividende, kar je manj kot z naložbo v nemško državno obveznico. Vendar, kot sem omenil, podjetja skozi čas povečujejo dobiček in z njimi dividende. Leta 2024 bi isti vlagatelj dobil 653 EUR dividend (pred davki), vrednost delnic, ki jih je kupil leta 1999, pa danes znaša 11.000 EUR. Kolikšno vrednost naložbe bi imel šele, če bi dividende uporabljal za nakup novih delnic Krke, namesto da jih je  porabil.
 

Spremenili so se sektorji v ospredju, vloga delnic pa ne

In kakšna so izhodišča delnic danes, natanko sto let po izidu prelomne knjige? Še naprej ostajajo dolgoročno najboljša naložba, čeprav se je struktura gospodarstva v zadnjem stoletju krepko spremenila. Če so bili tedaj v ospredju sektorji, kot so finančne institucije in energija, so danes povsem v ospredju tehnološka podjetja, ki pod vplivom revolucije na področju umetne inteligence skrbijo za nove najvišje vrednosti delniških trgov. Razlog, zakaj delnice ohranjajo primat v dolgoročnih portfeljih, pa je še vedno enak: to je njihova sposobnost povečevanja dobičkov in dividend skozi čas. Čeprav znaša danes dividendna donosnost globalnih delnic »le« dva odstotka, pa bodo te dividende čez deset let krepko višje.




Komentar je bil objavljen v časniku Večer, 29. maja 2024. 

Želite več informacij?
Naše sodelavke so vam na voljo vsak delovni dan od 8. do 16. ure:




   Jasmina Polšak
   T: 02 229 74 57
   E: jasmina.polsak(at)infond.si





   Ines Zec
   T: 02 229 74 73
   E: ines.zec(at)infond.si



Veselimo se sodelovanja z vami!