080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Kateri sta ti kot dan in noč nasprotujoči si ideji z dvema potencialno diametralno nasprotnima razpletoma, ki lahko povzročita velike premike, zaradi katerih lahko delniški trgi do konca leta pridobijo ali izgubijo tudi do 15 odstotkov vrednosti?
Po eni strani je iz dneva v dan bolj očitna evforija na delniških trgih. Predvsem na področju infrastrukture umetne inteligence že prehaja v območje napihovanja balonov z neverjetnimi večdesetodstotnimi dnevnimi skoki nekaterih najbolj izpostavljenih igralcev (npr. Oracle, Broadcom, Arista, Nebius). Tečaji teh delnic so se v tem letu več kot podvojili.
Globalnim vlagateljem pa se ne cedijo sline samo po (pre)vročih investicijskih zgodbah UI, ampak so letos nepričakovani naložbeni hit delnice zunaj ZDA, predvsem pa nekateri trgi v razvoju in tako imenovani mejni trgi, ki jih v zadnjem desetletju v času buma tehnoloških delnic nihče ni hotel niti povohati. Med njimi letos v evrih po donosih kraljujejo nekatere afriške borze, v samem vrhu pa je, kdo bi si mislil, tudi Slovenija (letos skoraj +60 odstotkov), ki je precej prehitela Grčijo, Poljsko in Španijo, ki se lahko pohvalijo z okoli 40-odstotnimi donosi.
Udeleženci na finančnih trgih torej vstopajo v sezonsko neugodni september s (pre)velikim apetitom po tveganju, ki se kaže v tem, da imajo v seštevku za 14 odstotnih točk nadpovprečno izpostavljenost do delniških naložb, hkrati pa jih samo pet od desetih pričakuje trd pristanek.
Po drugi strani ne smemo spregledati, da obvezniški trgi in padci donosnosti ameriških državnih obveznic za okoli 50 bazičnih točk (0,5 odstotka) pripovedujejo popolnoma drugačno zgodbo - da so se makroekonomski kazalniki v ZDA v zadnjih tednih dodatno poslabšali. Ameriško gospodarstvo je v zadnjih treh mesecih v povprečju ustvarilo samo 29.000 delovnih mest, sicer še vedno nizka stopnja brezposelnosti pa je pri 4,3 odstotka najvišja po oktobru 2021. Makroekonomske razmere v največjem svetovnem gospodarstvu ostajajo torej pred Fedovim začetkom kampanje zniževanja obrestnih mer zelo zapletene, z gospodarstvom, ki je po mnenju številnih finančnih strategov na kritični točki, nevarno na robu recesije.
Zanimivo bo spremljati, kako se bodo vlagatelji v ameriške in tehnološke delnice v prihodnjih mesecih odzvali na izrazito upočasnitev rasti dobičkov v tretjem in četrtem kvartalu, ki naj bi se po napovedih pred pričakovanim okrevanjem v začetku 2026 zmanjšala za polovico.
Še bolj pa bo zanimivo spremljati, kako bo ameriška centralna banka začela kampanjo zniževanja obrestnih mer z napovedanim znižanjem za 1,25 odstotka do konca leta 2026 v tako eksplozivnem okolju rekordnih cen delnic, nepremičnin, zlata, bitcoina in kriptovalut, ob rekordni količini denarja v obtoku, ob rekordnem državnem dolgu ter z okoli triodstotno stopnjo inflacije, ki še vedno precej presega dvoodstotno ciljno vrednost ameriškega Feda.
Kljub temu, da je legendarni bivši predsednik Feda Paul Volker večkrat poudarjal, da je naloga centralne banke, da »odnese skledo s punčem, ko so se zabava dobro začne«, so trenutne razpoke v ameriškem gospodarstvu po mojem mnenju preveč zaostrene, da bi zaradi potencialnega napihovanja premoženjskih balonov tvegali nevarnost trdega pristanka oz. recesije.
Objavljeno v časniku Delo, 15. septembra 2025
