080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Globalna gospodarska rast stabilna in sinhrona
Mednarodni denarni sklad (MDS) je v aprilu 2017 dvignil napoved za globalno gospodarsko rast na 3,5 % v letu 2017. Ob tem je v juniju dvignil napoved rasti za Evropsko monetarno unijo na 1,9 %, Japonsko na 1,3 % in Kitajsko na 6,7 %. Ameriško gospodarstvo se po devetih letih rasti približuje polni zaposlenosti in relativno stabilni gospodarski rasti, ki bo sicer po napovedih MDS v letu 2017 nekoliko nižja, okoli 2,1 %.
Zadnji podatki prav tako kažejo, da se globalno gospodarstvo giba precej sinhrono, saj je rast relativno uravnotežena. Zraven tega t.i. vodilni oz. »leading« indikatorji, kot so indeks nabavnih managerjev (PMI) ter izvoz, zaenkrat to potrjujejo in napovedujejo zelo dobro drugo polovico leta na gospodarskem področju.
Slika 1: Gibanje indeksa nabavnih managerjev razvitih držav in držav v razvoju
Vir: Bloomberg 2017.
Trenutno najbolj izstopajo razvite države, predvsem Evropa, kjer se je gospodarska dinamika po dolgih letih capljanja za ZDA pospešila. Razlog je predvsem v prebujanju domače potrošnje in investicij v Evropi. Posledično je indeks nabavnih managerjev (PMI), ki zrcali optimizem v proizvodnem sektorju, na večletnem vrhu. Skratka v razvitih državah so nabavni managerji trenutno zelo optimistični glede prihodnjega gibanje njihovih podjetij. Poleg tega se je tudi PMI indeks držav v razvoju od dna v letu 2015 povzpel in presegel mejo 50, ki predstavlja rast proizvodnega sektorja.
Tudi na področju mednarodne trgovine je opaziti sinhrono gibanje globalnega gospodarstva, saj tako razvite kot države v razvoju beležijo že več let zapored podobno gibanje.
Slika 2: Indeksa količinskega gibanje izvoza
Vir: Bloomberg 2017.
Kljub globalni rasti inflacija umirjena
Ugodna gospodarska rast prejšnjih let se še ni prelevila v višjo rast cen. Kot navaja Barclays (2017) je v preteklosti v okolju ugodnih globalnih gospodarskih razmer prišlo do večjih divergenc pri stopnji inflacije med državami in posledično do razlik pri vodenju monetarne politike. To je bilo opaziti predvsem v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja in v manjši meri pred svetovno finančno krizo v letu 2007. Trenutno smo na področju inflacije priča zgodovinsko nizkem nivoju divergence znotraj razvitih držav (Barclays, 2017). Izjemno pozitivno obdobje ugodne gospodarske rasti, izboljšanja razmer na trgu delovne sile in relativno nizke stopnje inflacije se očitno še ohranja.
Najpomembnejši centralni banki, FED in ECB, imata v ciljih navedeno, da bosta vodili monetarno politiko v smeri stabilnih cen. Ameriška centralna banka ima sicer nekoliko širši mandat, saj zasleduje tri cilje, in sicer maksimalno vzdržno zaposlenost, stabilnost cen in vzdržne dolgoročne obrestne mere. Na drugi strani je glavni cilj ECB cenovna stabilnost, saj bi naj ta najbolj prispevala k dolgoročni gospodarski rasti in rasti zaposlenosti. S stabilnimi cenami obe banki mislita povprečno letno stopnjo inflacije okrog 2 %.
Inflacija je začela močneje rasti v ZDA v začetku leta 2016, v Evropi pa proti koncu leta 2016. V prvi polovici leta 2017 je tako v ZDA kot v Evropi zaznati obraten trend in umiritev rasti cen. Vendar je inflacija na obeh straneh Atlantika pod nivojem, ki bi zahteval močnejše ukrepanje centralnih bank. Na drugi strani se je Japonska komaj izvila iz primeža deflacija oz. padanja cen in v letu 2017 beleži šibko inflacijo okrog 0,4 %.
Slika 3: Gibanje inflacije v razvitih državah
Vir: Bloomberg 2017.
Spremljanje osnovne inflacije je pomembno, ker daje informacije o gibanju cen, kjer niso vključeni produkti, katerih gibanje cen je bistveno bolj volatilno oz. nihajoče, kot sta npr. hrana in energija. Razloge za višjo cenovno občutljivost gre iskati predvsem v ponudbenih šokih, ki lahko izvirajo iz okoljskih vplivov (npr. suša, poplave itd…) ali omejevanje ponudbe (OPEC) itd… Skratka, cenovne spremembe teh proizvodov niso povezane s cenovnih gibanjem celotnega gospodarstva. Bistveno bolj so povezane s kratkoročnimi faktorji, ki se lahko hitro spremenijo.
Iz spodnjega grafa je razvidno, da inflacija (ki ne vkljuičuje hrane in energije) pada tako v ZDA kot na Japonskem, medtem ko je trend, sicer na nizkih nivojih, v Evropi obraten. Ni opaziti močnega trenda prebujanja rasti cen osnovnih potrebščin.
Slika 4: Osnovna inflacija (Core Inflation)* v razvitih državah
*izvzeti so energenti, hrana, alkohol in tobačni izdelki
Vir: Bloomberg 2017.
V praksi je na preizkušnji zanesljivost Phillipsove krivulje
Anemično gibanje rasti cen proizvodov oz. inflacije po več letih globalne gospodarske rasti, predvsem nekoliko močnejše v ZDA, in trenutno prebujanje evropskega gospodarstva postavljata pod vprašaj določene teoretične pristope.
Pod vprašajem je Phillipsova krivulja, ki predstavlja povezavo med inflacijo in brezposelnostjo. Novozelandski inženir in ekonomist Alban William Phillips je leta 1958 prvi analiziral odnos med stopnjo rasti plač in stopnjo brezposelnosti. Na podlagi podatkov, ki so zajemali skoraj stoletje, je ugotovil, da se nizka stopnja brezposelnosti in nizka rast plač izključujeta (trade-off). Kasneje so namesto stopnje rasti plač začeli analizirati odnos med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti, ki imata enake značilnosti kot izvirna oblika Phillipsove krivulje (Labanac, 2004).
Trenutno se nahajamo levo od teoretično predstavljene krivulje, in sicer ob nizki inflaciji hkrati beležimo nizko stopnjo brezposelnosti. Takšno gospodarsko okolje ponuja centralnim bankirjem več vprašanj kot odgovorov, zato postajajo vse bolj skeptični do tradicionalnega okvirja Phillipsove krivulje, kjer bi naj vse večja stopnja izkoriščenost kapacitet vodila do dviga cen in plač v prihodnje.
Slika 5: Phillipsova krivulja
Vir: Lastni izračun 2017.
Nekateri menijo, da bo ekspanzivna monetarna politika preteklih let, kljub nizki inflaciji, poskrbela za normalizacijo razmer, predvsem zaradi prekomernega prevzemanja tveganj. Spet drugi zagovarjajo potrpežljivost, saj se bo inflacija povzpela, kar bo omogočilo konkretnejšo izvedbo restriktivnih monetarnih ukrepov in zagotovilo stabilnejšo finančno okolje.
Centralni bankirji na zadnjem zasedanju v Jackson Hole na tem področju niso predstavili dodatni pogledov. Pozornost so usmerili predvsem v preprečitev rušenja finančne regulative s strani administracije Donalda Trumpa, predsednika ZDA.
