080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Ko se zazremo v preteklost in analiziramo finančne in makrogospodarske trge, se največkrat spominom negativnih dogodkov. Vedno je bilo več povedanega, zakaj je prišlo do težav in kako bi bilo prav ravnati, da se negativni dogodki ne ponovijo. Po drugi strani pa se le redkokdo vpraša, kaj je vzrok za pozitivne dogodke, kaj šele, da bi razmišljali, kam vodi preveč optimistično razmišljanje.
Po izbruhu globalne finančne krize leta 2008 je Evropska centralna banka (ECB) v obdobju pol leta drastično spustila temeljne obrestne mere s 3,25 odstotka na 0,25 (depozitna obrestna mera). Še nekaj mesecev prej se je podobno zgodilo na drugi strani Atlantika, kjer je Ameriška centralna banka (Fed), spustila obrestne mere iz 5,25 odstotka na 0,15 v obdobju leta in pol. Sicer z nekaj majhnimi spremembami so tako nizke obrestne mere ostale vse do leta 2022. Rezultat tega je bilo rekordno dolgo obdobje, več kot desetletje, gospodarskega okrevanja. Tako »enostavno« obdobje je bilo odlično okolje podjetij za ustvarjanje dobičkov ter zadolževanja po nizkih obrestnih merah. Še težavna podjetja so imela le malo težav pri pridobivanju virov financiranja in se uspešno izogibala bankrotu. Tudi gospodinjstva so bila deležna kreditov z nizkimi obrestnimi merami, kar je vodilo v višje povpraševanje.
Kdo si ne bi želel v desetih letih ustvariti okrog 45% donosa, praktično brez tveganja?
Obstoječi vlagatelji so v tem okolju čutili zadovoljstvo, hkrati pa so novi vlagatelji videli prilike za investicije z dobrimi donosi. Sedaj, ko se je pojavila inflacija, seveda ob številnih vplivih, kot so finančne spodbude ob pandemiji koronavirusa, ozka grla v dobavnih verigah in drugih, se postavlja vprašanje, ali nismo doživeli sindroma kuhane žabe, ko smo uživali celo desetletje. Če žabo vržemo v lonec z vrelo vodo, bo iz njega skočila. Če pa jo damo v hladno vodo in vključimo štedilnik, bo samo sedela tam, neopazno, dokler se ne bo skuhala do smrti. Seveda gre za metaforo, ampak prišlo je obdobje, ko denar ni več poceni. Še vedno prisotna inflacija nakazuje na to, da bodo visoke obrestne mere ostale na teh nivojih daljše obdobje. Trenutne razmere so pravo nasprotje; krediti, ki so bili prej poceni, so zdaj postali dražji in večina gospodinjstev že čuti dražje mesečne obroke. Podobno je tudi v gospodarstvu, podjetja, ki so pretirano zadolžena, bodo zaradi višjih finančnih odhodkov precej pod pritiskom, in ne le podjetja, tudi države se drago zadolžujejo.
Lansko leto in tudi letošnje leto ni bilo ugodno za vlagatelje v obveznice. Ko se zahtevana donosnost oziroma obrestne mere dvignejo, se cene obveznic znižajo. Sedaj so obrestne mere visoke, ampak lahko bi tudi rekli, da so le rahlo višje kot je nevtralna obrestna mera. Nevtralna obrestna mera ni točno določena vrednost, ampak je teoretična vrednost, pri kateri monetarna politika ni niti spodbujevalna niti omejevalna. To je vrednost, ko je ohranjena polna zaposlenost v gospodarstvu povezana s stabilnostjo cen. Trenutne obrestne mere so dobra priložnost za vlaganje v obveznice. Saj veste, treba je kupovati poceni. Tudi če cena še dodatno pade, so trenutna izhodišča na solidnih ravneh.
Na primer desetletna nemška državna obveznica ponuja donos okrog 2,8 odstotka letno, slovenska okrog 3,8. To je povprečni letni donos do zapadlosti po desetih letih, vendar v vmesnem obdobju lahko cena obveznice zaniha, zraste ali pade. Če bo vlagatelj držal obveznico do zapadlosti, bo deležen točno takega donosa. Donos 3,8 odstotka letno, glede na to, da državne obveznice predstavljajo nizko tveganje, je dokaj soliden. Kdo si ne bi želel v desetih letih ustvarili okrog 45-odstotnega donosa praktično brez tveganja?
Objavljeno v časniku Večer, 18. oktobra 2023
Po izbruhu globalne finančne krize leta 2008 je Evropska centralna banka (ECB) v obdobju pol leta drastično spustila temeljne obrestne mere s 3,25 odstotka na 0,25 (depozitna obrestna mera). Še nekaj mesecev prej se je podobno zgodilo na drugi strani Atlantika, kjer je Ameriška centralna banka (Fed), spustila obrestne mere iz 5,25 odstotka na 0,15 v obdobju leta in pol. Sicer z nekaj majhnimi spremembami so tako nizke obrestne mere ostale vse do leta 2022. Rezultat tega je bilo rekordno dolgo obdobje, več kot desetletje, gospodarskega okrevanja. Tako »enostavno« obdobje je bilo odlično okolje podjetij za ustvarjanje dobičkov ter zadolževanja po nizkih obrestnih merah. Še težavna podjetja so imela le malo težav pri pridobivanju virov financiranja in se uspešno izogibala bankrotu. Tudi gospodinjstva so bila deležna kreditov z nizkimi obrestnimi merami, kar je vodilo v višje povpraševanje.
Kdo si ne bi želel v desetih letih ustvariti okrog 45% donosa, praktično brez tveganja?
Obstoječi vlagatelji so v tem okolju čutili zadovoljstvo, hkrati pa so novi vlagatelji videli prilike za investicije z dobrimi donosi. Sedaj, ko se je pojavila inflacija, seveda ob številnih vplivih, kot so finančne spodbude ob pandemiji koronavirusa, ozka grla v dobavnih verigah in drugih, se postavlja vprašanje, ali nismo doživeli sindroma kuhane žabe, ko smo uživali celo desetletje. Če žabo vržemo v lonec z vrelo vodo, bo iz njega skočila. Če pa jo damo v hladno vodo in vključimo štedilnik, bo samo sedela tam, neopazno, dokler se ne bo skuhala do smrti. Seveda gre za metaforo, ampak prišlo je obdobje, ko denar ni več poceni. Še vedno prisotna inflacija nakazuje na to, da bodo visoke obrestne mere ostale na teh nivojih daljše obdobje. Trenutne razmere so pravo nasprotje; krediti, ki so bili prej poceni, so zdaj postali dražji in večina gospodinjstev že čuti dražje mesečne obroke. Podobno je tudi v gospodarstvu, podjetja, ki so pretirano zadolžena, bodo zaradi višjih finančnih odhodkov precej pod pritiskom, in ne le podjetja, tudi države se drago zadolžujejo.
Lansko leto in tudi letošnje leto ni bilo ugodno za vlagatelje v obveznice. Ko se zahtevana donosnost oziroma obrestne mere dvignejo, se cene obveznic znižajo. Sedaj so obrestne mere visoke, ampak lahko bi tudi rekli, da so le rahlo višje kot je nevtralna obrestna mera. Nevtralna obrestna mera ni točno določena vrednost, ampak je teoretična vrednost, pri kateri monetarna politika ni niti spodbujevalna niti omejevalna. To je vrednost, ko je ohranjena polna zaposlenost v gospodarstvu povezana s stabilnostjo cen. Trenutne obrestne mere so dobra priložnost za vlaganje v obveznice. Saj veste, treba je kupovati poceni. Tudi če cena še dodatno pade, so trenutna izhodišča na solidnih ravneh.
Na primer desetletna nemška državna obveznica ponuja donos okrog 2,8 odstotka letno, slovenska okrog 3,8. To je povprečni letni donos do zapadlosti po desetih letih, vendar v vmesnem obdobju lahko cena obveznice zaniha, zraste ali pade. Če bo vlagatelj držal obveznico do zapadlosti, bo deležen točno takega donosa. Donos 3,8 odstotka letno, glede na to, da državne obveznice predstavljajo nizko tveganje, je dokaj soliden. Kdo si ne bi želel v desetih letih ustvarili okrog 45-odstotnega donosa praktično brez tveganja?
Objavljeno v časniku Večer, 18. oktobra 2023
