080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Sprostitev pritiska na zdravstveni sistem
Ponoven porast okužb znova pomeni pritisk na njihov zdravstveni sistem. Posamezne zvezne države se nanj odzivajo z različnimi omejitvami. ZDA namreč ne sprejemajo omejitev na nacionalni ravni, temveč o tem samostojno odločajo zvezne države. V prvem četrtletju je pričakovati ostrejše ukrepe kot v četrtem kvartalu preteklega leta, kljub vsemu pa ne tako ostre, kot smo jim bili priča marca lani. Ameriško gospodarstvo potrebuje pomoč, da se izogne padcu BDP. Bidnova administracija je senatu že predlagala paket pomoči, ki dosega vrednost 1.900 mrd USD, oziroma 10 % BDP, pomoč pa je namenjena predvsem gospodinjstvom. Trenutno je ameriški potrošnik zelo zadržan in ima nakopičene velike prihranke. Če bo cepljenje potekalo v skladu s pričakovanji, lahko postopno odpravljanje omejitev pričakujemo v drugi polovici leta 2021 in takrat bi lahko prišlo do sprostitve precejšnjega dela zadržane potrošnje. Potrošnja predstavlja levji delež BDP, IMF pa je v januarski izdaji napovedi gibanja gospodarstva za ZDA predvidel 5,1-odstotno rast BDP v letu 2021.Okrevanje gospodarstva ima prednost pred zadolženostjo države
Biden daje prednost ekonomskemu okrevanju pred zadolženostjo države. Skupni javni dolg ZDA je konec leta 2019 znašal 107 % BDP, zaradi obsežnih ukrepov pa je do konca tretjega kvartala 2020 porasel na 127 % BDP. Tudi Janet Yellen je odločevalce pozvala, naj razmišljajo »na veliko« pri odločanju o višini pomoči, saj so ekonomski učinki pomoči bistveno večji kot tveganja, povezana z visoko zadolženostjo. Biden potrebuje za potrditev predlaganega paketa tudi glasove zmernih republikancev, ki pa načeloma niso naklonjeni višanju zadolženosti države. Kolikšno podporo bo imel in kolikšna bo izglasovana višina pomoči ostaja neznanka, potreba po sprejetju kakšnega koli paketa pa narašča iz dneva v dan.Bidnov dolgoročni načrt okrevanja ZDA vključuje še spremembo davčne zakonodaje, spremembe v zunanji politiki države, krepitev Obamove zdravstvene reforme, obsežno zeleno iniciativo v energetskem sektorju, protimonopolni nadzor v tehnološkem sektorju in ponovno vzpostavitev regulacije v finančnem sektorju.
Osrednji ameriški indeks S&P 500 je od volitev novembra 2020 do 12. februarja 2021 zrasel za 9,8 %, merjeno v EUR. Kako pa bo Bidnova politična agenda vplivala na posamezne sektorje?
Na splošno je zmeren dvig davkov na korporativne dobičke za trge spodbudna novica. Davčna stopnja naj bi se dvignila na 28 % in ne na 35 %, kakršna je bila stopnja pred Trumpovim bistvenim znižanjem obdavčitve. To pomeni bistveno manjši pritisk na dobičke od pričakovanih.
Biden bo v zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko ostal nepopustljiv, gotovo pa se bo izogibal trgovinski vojni, kar pozitivno vpliva predvsem na proizvodni sektor. Politika napram Kitajski bo postala bolj predvidljiva. Kljub temu, da ostajajo odnosi med državama še naprej napeti, Biden ne namerava bistveno spremeniti Trumpove tarife na uvoženo blago s Kitajske. Pričakujemo pa lahko več sprememb pri tarifah za blago, uvoženo iz držav zaveznic, kar je pozitivno za evropske delnice.
Spodbude, namenjene ameriškim gospodinjstvom, bodo ob nizkih obrestnih merah in visoki stopnji varčevanja ugodno vplivale na sektor trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin. Po sprostitvi omejitev se bo sprostilo veliko zadržane potrošnje.
Energija, še posebej nafta in plin, spada med sektorje, ki bo zaradi Bidnove zaveze k bolj trajnostnim rešitvam precej pod pritiskom, kar zaradi ponovne uvedbe strožje regulative velja tudi za finančni sektor. Pa vendar sta oba sektorja v primerjavi s S&P 500 od volitev porasla prvi za več kot 50 in drugi nekaj manj kot 24 %, saj ima pričakovano postopno odpiranje gospodarstva bistveno več ugodnega vpliva na njihovo poslovanje kot omejitve slabega.
Visoko na listi Bidnovih prioritet je tudi zdravstvo. Obe stranki v kongresu se zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. Načrtovane spremembe so veter v prsi predvsem farmacevtom, ki so v primerjavi s S&P 500 v rasti zaostali - od volitev so zrasli za 4,4 %.
Zaradi sprejema protimonopolne zakonodaje se lahko znajde pod pritiskom tudi sektor tehnologije in komunikacij, v katerem so t.i. FANMAG podjetja. Sektor informacijske tehnologije je od volitev porasel za 11,6 %. Lobiji iz Silikonske doline imajo precejšen vpliv na politiko, obe politični opciji pa se zavedata njihovega naraščajočega monopolnega vpliva. Pričakujemo lahko več preiskav njihovega poslovanja, na dolgi rok morda tudi sprejetje ostrejše protimonopolne zakonodaje. Bolj kot politika pa največjo pretnjo sektorju predstavlja konkurenca kitajskih IT podjetij in trend vračanja na delo ob ponovnem odprtju gospodarstva. Kitajska bo nadaljevala s svojimi reformami v smeri večje samozadostnosti in tehnološke prevlade. Nadaljeval se bo trend bipolarnega sveta, z dvema tehnološkima ekosistemoma, ameriškim in kitajskim.
Agenda obeta več dobrega kot slabega
Obeti za ameriško gospodarstvo so dobri, saj je videti, da Bidnova politična agenda prinaša več dobrega kot slabega. Obrestne mere bodo ostale nizke še nekaj časa, sprejeti paket pomoči lahko bistveno vpliva na potrošnjo, okrevali bodo tudi podjetniški dobički, od tega pa bodo največ imela ciklična podjetja.Ta članek je ažurirana in vsebinsko dopolnjena verzija borznega komentarja avtorice, ki je bil pripravljen za objavo v Večeru 28. januarja 2021.
