080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Visoka plima v obliki več kot šestodstotne realne rasti svetovnega BDP in 35-odstotne napovedane rasti korporativnih dobičkov dviguje vse ladje in se silovito razliva po vseh svetovnih regijah in gospodarskih panogah. Po drugi strani nam dolgočasno pozitivne makrostatistike ne povedo skoraj nič o tem, kako neskončno bolj razburljivo in kaotično je dogajanje pod površjem, na mikroekonomski ravni med podjetji, kupci in dobavitelji.
Po mojem mnenju so letos na trgih najbolj fascinantne neštete, skoraj znanstvenofantastične zgodbe o neverjetnih motnjah in ozkih grlih v transportu, dobavnih verigah, industriji in stanovanjski gradnji, ki se razraščajo hitreje kot rakave celice ter povzročajo nikoli prej videne divje cenovne skoke in časovne zamude.
Poglejmo tipični primer s področja logistike. Kupec z ameriškega srednjega zahoda je v normalnih časih potreboval okoli 20 dni za dostavo kontejnerja iz Kitajske, za kar je plačal dva do tri tisoč dolarjev. Danes mu prevoznik za isti transport zaračuna od 15.000 do 20.000 dolarjev, dobavni čas pa se je podaljšal na 45 do 50 dni, z veliko verjetnostjo dodatnih zamud, ki trajajo celo do 80 dni.
Gradite hišo ali prenavljate stanovanje, kupujete gradbeni material, proizvajate avtomobile, potrebujete polprevodniške čipe in elektronske komponente, kupujete novo kolo, gospodinjske aparate ali pohištvo, iščete izvajalce v storitvenih panogah in tako dalje? Dobrodošli v čudovitem novem svetu, katerega skupni imenovalec je kombinacija rasti cen blaga in storitev, po katerih povprašujete, z noro dolgimi »čakalnimi dobami«. Po statističnih podatkih iz ZDA imamo v resnici opravka z ekstremno dolgimi dobavnimi roki pri proizvajalcih, ki so daljši od 99,96 odstotka vseh zgodovinskih primerov in pomenijo 3,4-kratno odstopanje od povprečja, primerljivo samo še z letom 1951.
Za vlagatelje na delniških trgih bi bilo najbolj problematično, če bi se kratkotrajna ozka grla na strani ponudbe ob nadaljevanju preveč velikodušne fiskalne politike razplamtela v trajno višjo inflacijo, česar pa za zdaj ne pričakujemo, saj produktivnost podjetij še naprej raste hitreje od stroškov dela.
Na delniških trgih lahko po odličnem začetku leta z več kot 13-odstotnimi donosi pričakujemo sezonsko poletno zatišje, vendar pa je skladno z zgodovinskimi gibanji zelo malo verjetno, da bi v prihodnjih mesecih nastali večji pretresi na trgih. Prav tako je pomembno, da vlagatelji, v nasprotju s preteklim borznim ciklom, letos zelo agresivno vstopajo v delniške sklade in ob vsakem popravku sorazmerno povečujejo svoje nakupe.
Kadar so ameriške delnice po drugi svetovni vojni v prvih petih mesecih zrasle za več kot deset odstotkov, so nato do konca leta povprečno dodatno pridobile 8,6 odstotka vrednosti, verjetnost pozitivnih donosov pa je bila 84-odstotna. Prav tako se je v podobnem tržnem strukturnem okolju v preteklosti kratkoročno nadaljevala relativna premoč poceni »value« naložb iz sektorjev energetike, financ in surovin, ki so v primerjavi z delnicami hitro rastočih podjetij dosegle dvakrat višji donose in v prihodnjih šestih mesecih pridobile več kot 11 odstotkov vrednosti.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & denar 21. junija 2021.
