080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi: 25. mini korekcija v tem borznem ciklu
Damjan Kovačič
upravljavec - analitik
V letošnjem letu so donose na razvitih trgih generirala predvsem višja vrednotenja delnic, kar je posledica globalnega ohlajevanja rasti in stagnacije korporativnih dobičkov, ki naj bi po 15-odstotni rasti v 2018 letos zrasli za samo 3 %. Veliko udeležencev na trgih se je ob 5 do 10-odstotnem popravku tečajev v začetku avgusta že začelo spraševati, ali niso biki na trgih že porabili večino svojega streliva. Pri tem ni odveč podatek, da imamo opravka s petindvajseto mini korekcijo, ki je od marca 2009 presegla 5-odstotni padec tečajev.
Ciklični industrijski sektor izgublja sapo že 15 mesecev zapored, tako da je zdaj v fazi kontrakcije že tri četrtine svetovnega gospodarstva. Globalni proizvodni indeks PMI je namreč zdrsnil na 49,3 in dosegel najnižjo raven po oktobru 2012. Prav tako nas skrbi, da se še naprej zaostruje trgovinski spor med ZDA in Kitajsko, ki dobiva nove razsežnosti z devalvacijo kitajskega juana in predstavlja največjo posamično grožnjo svetovni rasti. Tudi tekoče makroekonomske objave so v zadnjem letu dni bistveno slabše od pričakovanj. Tudi Citijev indeks globalnih ekonomskih presenečenj se še ni nikoli od zadnje krize tako dolgo časa - kar 340 dni - nahajal v negativnem območju.
Kljub črnim oblakom in paniki na obvezniških trgih smo mnenja, da se nam bo do konca leta vendarle uspelo izogniti recesiji v ZDA in v svetu. Naša ocena sloni na agresivni monetarni politiki centralnih bank, kitajskih gospodarskih spodbudah in še vedno močnem domačem povpraševanju v razvitih državah, ki temelji na rekordni zaposlenosti in visoki realni rasti plač.
Kako so v zadnjem stoletju reagirale ameriške borze na prvo znižanje obrestnih mer? Na osnovi preteklega gibanja indeksa Dow Jones lahko v naslednjih 6 mesecih pričakujemo pozitivne donose na delniških trgih, in sicer okoli 10 %. Pri tej statistiki pa moramo biti previdni in upoštevati, da imamo na voljo omejen vzorec (24 primerov) in da je Fed v tem ciklu začel zniževati obrestne mere, ko so bili delniški trgi tik pod najvišjimi vrednostmi, medtem ko so v preteklosti delnice leto dni pred tem v povprečju že izgubile 8 % vrednosti.
Borzni indeksi razvitih trgov so v letošnjem letu do 7. avgusta v evrih v povprečju pridobili okoli 12 odstotkov vrednosti: S&P 500 (+16 %), Dow Jones (+13 %), tehnološki Nasdaq (+19 %), evropski Stoxx Europe 600 (+7 %), nemški DAX (+5 %), japonski Nikkei (+9 %) in svetovni indeks razvitih trgov MSCI World (+13 %).
Trgi v razvoju: Kitajsko-ameriško trgovinsko premirje prekinjeno
Mag. Jure Dubravica
direktor sektorja upravljanja naložb
Delniški indeks držav v razvoju (MSCI Emerging Markets Index) je v juliju v očeh evrskih investitorjev pridobil 0,35 %. Sredi preteklega meseca je Kitajska objavila podatek o gospodarski rasti, ki je bil pričakovano »nizek«. Kitajsko gospodarstvo je na letni ravni zraslo 6,2 %, kar je najnižja rast od leta 1992, ko merijo aktualno serijo podatkov. Upočasnjevanje kitajskega gospodarstva je pričakovano, dogaja se že nekaj let, dodaten pritisk pa povzroča trgovinski spor z ZDA. Hkrati se vse bolj krepi domač potrošnik, kar je tudi cilj kitajskih oblasti, ki želijo zmanjšati odvisnost od mednarodnega okolja. Monetarna politika ostaja ohlapna, stimulacija posameznih segmentov gospodarstva je v teku, oboje v odgovor nadziranemu upočasnjevanju in ameriškim carinam. Pogajalci obeh strani so julija dogovarjali o pogojih prihodnjega medsebojnega trgovanja. Nič posebej pretresljivega, indeks kitajskih delnic CSI 300, ki meri dogajanje na borzah v Shanghaju in Shenzenu, je v mesecu dni pridobil 2,1 % v evrih in presegel povprečje trgov v razvoju. Ključni nepričakovani dogodki, ki so v trenutku zatresli svetovne kapitalske trge, so se odvili takoj v začetku avgusta.
Donald Trump je prekinil pogajalsko zatišje in prvega avgusta prek Twitterja sporočil, da bodo ZDA uvedle dodatnih 10 % uvoznih carin na preostalih 300 mrd USD kitajskega blaga, ker ni zadovoljen s potekom pogajanj. Tokrat so Kitajci hitro odgovorili in ker je v obstoječem razmerju trgovinske menjave nesmiseln enak protiukrep so odgovorili z močnejšim orožjem. Kitajska centralna banka je dovolila 2-odstotni zdrs vrednosti domače valute na najnižjo raven od leta 2008 - nad 7 juanov za en ameriški dolar. Poleg tega so zaustavili nakup ameriških kmetijskih izdelkov. V istem trenutku so ZDA obtožile Kitajsko valutne manipulacije - namernega nižanja vrednost domače valute z namenom doseganja višje konkurenčnosti v mednarodni trgovini in zmanjšanja vpliva aktualnih uvoznih carin. Trgovinski spor se je s tem na hitro prenesel še na valutne trge. Investitorji so se odzvali burno, tečaji delnic na globalnih delniških trgih so v prvih dneh avgusta padli za okrog 5 %. Pospešen umik v obveznice je donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic potisnil iz 2,0 na 1,7 %. V tem istem šoku, podkrepljen z evropskimi težavami, je donosnost nemške 30-letne obveznice prvič v zgodovini padla v negativno območje, na -0,09 %. Nemčiji je tako potrebno plačati za to, da se ji lahko za 30 let posodi denar. Toliko danes stane dolgoročna varnost. V takšnih trenutkih je najbolje počakati, da se zadeve umirijo. Padci tečajev v avgustu so povzročili še privlačnejša vrednotenja kitajskih delnic, ki trenutno kotirajo po pričakovanem PE v višini 11,5 in dividendno donosnostjo 2,4 %. Pozornost udeležencev na mednarodnih kapitalskih trgih bo še naprej usmerjena v razvoj odnosov med ZDA in Kitajsko, ki postajajo vse bolj nepredvidljivi in kot trenutno kaže, ne bo prišlo do hitrega dogovora.
Slovenija: Objave polletnih rezultatov
Uroš Selič
upravljavec - analiti
V Sloveniji so bile v juliju 2019 drobnoprodajne cene na letni ravni v povprečju za 2,0 % višje, na mesečni ravni pa za 0,7 % nižje. K letni inflaciji so podražitve blaga in storitev prispevale po eno odstotno točko. Na mesečni ravni smo imeli deflacijo, predvsem zaradi sezonskih znižanj cen oblačil in obutve.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila dosti nižja kot v Sloveniji , znašala je namreč 1,3 %.
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juliju za 1,4 odstotne točke višja kot v juniju. Boljše gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni je bilo predvsem posledica vpliva izboljšanja razpoloženja v predelovalnih dejavnostih za 1,4 odstotne točke, medtem ko kazalniki zaupanja v drugih dejavnostih niso imeli večjega vpliva.
Slovenske borzne družbe so nadaljevale objave polletnih rezultatov.
Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju ustvarila 19,57 milijona evrov čistega dobička, kar je 35 % več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so upadli za 5 % na 340,63 milijona evrov. Skupina je ustvarila 112,3 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), kar je za 11 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Telekom namerava v obdobju do leta 2023 ohraniti tržni položaj na mobilnih storitvah ter rast števila fiksnih širokopasovnih in TV priključkov, ob krepitvi osnovne dejavnosti pa se bo širil tudi na druga področja.
V Luki Koper so v prvem polletju pretovorili 11,9 milijona ton blaga, kar je za odstotek manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub temu so čisti prihodki od prodaje dosegli 6-odstotno povečanje, predvsem zaradi boljše strukture pretovora. Največji padec so zabeležili pri avtomobilih, saj je trend prodaje novih avtomobilov na svetovnem trgu že daljše obdobje negativen. Po drugi strani pa se nadaljuje pozitiven trend kontejnerizacije, kjer se konvencionalni tip ladijskih prevozov zmanjšuje na račun prevozov v zabojnikih. Število kontejnerskih enot (TEU) je tako zraslo za 2 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Dolžniški trgi: Izjemna rast ob podpori centralnih bank
Mag. Rene Redžič
vodja upravljanja naložb s fiksnim donosom
Na julijskem zasedanju vrha EU v Bruslju so se po kadrovski kombinatoriki oblikovali novi obrisi EU prihodnosti, kjer prevladuje naveza med Nemčijo in Francijo ter se zmanjšuje vpliv vzhodnoevropskih držav. Maria Draghija bo v novembru ob izteku mandata predvidoma nasledila Christine Lagarde, ki je pripravljena zapustiti krmilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in prevzeti položaj predsednice Evropske centralne banke (ECB), s čimer bi postala prva ženska, ki bo vodila denarno politiko v območju evra. Lagardova velja za podpornico nizkih obrestnih mer in bo tako najverjetneje nadaljevala s stimulativno denarno politiko ECB. Pred Lagardovo je sicer veliko izzivov, saj se gospodarska rast v območju evra upočasnjuje, inflacija ostaja na podpovprečnih ravneh, centralna banka pa nima več na voljo veliko manevrskega prostora.
ECB na julijskem zasedanju ni sprejemala odločitev na področju ključnih obrestnih mer. Je pa nakazala na morebitno znižanje referenčne obrestne mere na naslednjem zasedanju v septembru, proučila pa bo tudi morebitno obuditev programa kvantitativnega sproščanja, kar so z navdušenjem sprejeli investitorji na dolžniških trgih. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih evropskih državnih obveznic se je tako iz nivojev pri 0,3% sredi julija pomaknila v negativno območje na trenutnih -0,12 %.
Inflacija v območju evra je po prvi oceni statističnega urada Eurostat julija 2019 dosegla 1,1 % ter se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 20 bazičnih točk. Ob neupoštevanju cen energije, hrane, alkohola ter tobaka se je letna inflacija prav tako znižala za 20 bazičnih točk (0,2 %) na 0,9 %.
Na drugi strani Atlantika so se centralni bankirji na julijskem zasedanju odločili, da po 10 letih znižajo kratkoročno obrestno mero za 25 bazičnih točk (med 2 % in 2,25 %), kar je bilo skladno s pričakovanji trga. Odločitev za znižanje Fed pripisuje skromnejši globalni gospodarski rasti in nizki inflaciji v ZDA. Predsednik ameriškega Fed Jerome Powell je poudaril, da tokratno znižanje ne predstavlja začetka daljšega cikla nižanja ključne obrestne mere, kar sicer ne pomeni, da ne bo več dodatnih nižanj, a da so ta odvisna od prihodnjih gospodarskih izgledov. Zahtevana donosnost referenčnih 10-letnih ameriških državnih obveznic se je v luči pričakovanj o novem znižanju obrestne mere na prihodnjem zasedanju Fed znižala iz nivojev pri 2,13 % sredi julija na trenutnih 1,76 %.
