080 22 42
info@infond.si
LinkedIn
Razviti trgi - Borzni biki so olimpijski zmagovalci v plezanju čez zid skrbi
Damjan Kovačič
specialist za upravljanje investicijskih skladov
V letošnjem letu so svetovni razviti trgi v evrih pridobili več kot 21 odstotkov vrednosti, medtem ko trgi v razvoju capljajo daleč zadaj z manj kot 6-odstotnim donosom. Vlagatelji na trgih v razvoju se soočajo z negotovostjo, ki je posledica nepričakovano bolečih pretresov na kitajskih delniških trgih in neuspešnega spopadanja s pandemijo covid-19. Na razvitih trgih smo, podobno kot v letih 2017 in 2019, tudi letos priča spektakularni, skoraj premočrtni rasti delnic v kombinaciji z mikroskopskimi negativnimi popravki, ki niso nikoli presegli petih odstotkov, in rekordnimi neto prilivi vlagateljev v delniške sklade.
Ekstremno visoki tveganju prilagojeni donosi na razvitih trgih so posledica eksplozivnega gospodarskega okrevanja po uspešnem spopadu s pandemijo. V letu 2021 si lahko namreč obetamo več kot 6-odstotno rast svetovnega BDP-ja in okoli 40-odstotno rast korporativnih dobičkov, ki so tudi v drugem četrtletju izjemni v vseh pogledih. V drugem četrtletju je do sedaj objavilo rezultate 89 % ameriških podjetij iz indeksa S&P 500, od katerih jih je kar 87 % preseglo pričakovanja. V primerjavi z lanskim letom so čisti dobički v povprečju višji za skoraj 100 %, kar je za petino več od pričakovanj finančnih analitikov. Za vlagatelje je posebej pomembno, da še naprej blestijo tehnološki velikani Apple, Microsoft, Amazon, Google in Facebook, ki s 36-odstotno rastjo prihodkov ostajajo »stroji za tiskanje denarja«. Posebej fenomenalni so njihovi rezultati v dveh ključnih poslovnih kategorijah, to je pri spletnem oglaševanju in oblačnih storitvah, kjer opažamo celo več kot 50-odstotne stopnje rasti in rekordno visoke marže iz poslovanja.
Pozitivni kratkoročni trendi so še toliko bolj impresivni, ker bikovski trgi zadnje tri mesece plezajo čez relativno visok »zid skrbi«, ki je v preteklosti skoraj vedno prinesel ohladitve na delniških trgih. Pri teh »risk off« tresljajih imamo v mislih oster preobrat na obvezniških trgih z zelo izrazitim umirjanjem inflacijskih pričakovanj, rast dolarja, negativni preobrat indeksa makroekonomskih presenečenj, rotacijo iz »value« in surovinskih naložb v tehnološke delnice, negativni kitajski kreditni impulz, brutalno razprodajo kitajskih delnic, ki so od februarskega vrha izgubile okoli 30 odstotkov vrednosti, relativno nizko precepljenost in težave pri obvladovanju delta različice covid-19, rast pribitkov visoko tveganih obveznic in negativni vpliv sezonskega koledarja.
Trgi v razvoju – Regulatorji tresejo kitajski trg
Uroš Selič
specialist za upravljanje investicijskih skladov
Indeks MSCI EM, ki meri delniški utrip na trgih v razvoju, je po dobrem začetku leta počasi drsel in je v začetku avgusta dobrih 7 odstotkov nižje od vrhov sredi februarja.
Tudi pretekli mesec so bile v ospredju kitajske delnice, ki so s strani Pekinga doživele hladen tuš in predstavljajo v indeksu približno 34 odstotkov. Vlagatelje je močno presenetil kitajski regulator z napovedjo prenove zasebnega izobraževalnega sektorja, pri čemer je navedel, da je treba zaščititi pravico učencev do počitka, izboljšati kakovost šolskega izobraževanja in zmanjšati breme za starše. Peking skuša z reformami zmanjšati vse večja finančna bremena za gospodinjstva s srednjim dohodkom, saj so bili starši primorani namenjati vse večji delež svojih prihodkov za izobraževanje otrok. Regulator je tudi napovedal, da bodo morale omenjene družbe postati neprofitne organizacije, kar je seveda povzročilo prosti pad delnic podjetij, ki ponujajo formalno priznano izobrazbo (pri nas bi jim rekli zasebno šolstvo).
Negativen je bil tudi vpliv novice o omejitvi igralne industrije, ki ponuja spletne video igre mladoletnikom. Ta je padanje delniških tečajev prelila tudi v kitajski tehnološki sektor, ki je dosegel najslabši mesec po svetovni krizi. Največji ponudnik spletnih iger na Kitajskem, podjetje Tencent z več kot 50-odstotnim tržnim deležem, je v prvem četrtletju ustvaril več kot 6 milijard dolarjev (skoraj 30 odstotkov) prihodkov iz tega naslova, se je nemudoma odzval s prepovedjo uporabo iger za mlajše od 12 let in s skrajšanjem časa igranja najbolj popularne igre Honor of Kings na eno uro na dan. Kljub temu se je vrednost delnice v zadnjem mesecu znižala za četrtino, od vrha sredi februarja pa se je tržna vrednost znižala skoraj za 350 milijard dolarjev ali 40 odstotkov. Kako dolgo se bo pritisk Pekinga na tehnološka podjetja nadaljeval, je težko napovedati, vseeno pa se moramo zavedati, da se Kitajsko na finančnem trgu tretira kot velik moderen socialističen narod, kar pomeni, da bodo njihova podjetja na borzi , v primerjavi z zahodnimi konkurenti, vedno kotirala z določenim diskontom.
Še najbolje od trgov v razvoju jo je pretekli mesec odnesel indijski trg, ki je dosegel rekordno vrednost kljub dejstvu, da je država po smrtonosnem drugem valu v začetku leta priča ponovnemu pojavu primerov koronavirusa. Tržno razpoloženje ostaja dobro podprto, potem, ko so številni največji nacionalni šampioni, vključno z Reliance Industries, Tata Consultancy Services in Infosys Technologies, poročali o dobrih poslovnih rezultatih, ki so presegli pričakovanja analitikov. Čeprav bi strah pred ponovnim lockdownom lahko upočasnil nadaljnjo rast delnic, je večja razprodaja malo verjetna, saj je osnovno gospodarsko okrevanje ostalo nedotaknjeno.
Slovenija – Dvoodstotna inflacija in nizka brezposelnost
Uroš SeličJulija smo v Sloveniji imeli na letni ravni dvoodstotno inflacijo, medtem ko smo v istem mesecu prejšnjega leta imeli samo 0,3-odstotno inflacijo. Cene življenjskih potrebščin so bile v juliju višje na letni in mesečni ravni. Letno inflacijo so najbolj zvišale podražitve naftnih derivatov, k njej so prispevale 1,2 odstotne točke. Tekoča goriva so se podražila za kar dobro četrtino, in sicer dizelsko gorivo za 29,2 odstotka in bencin za 24,4 odstotka. Višje cene oblačil in obutve (za 4,3 odstotka) so inflacijo zvišale za nadaljnje 0,3 odstotne točke.
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila junija 4,8-odstotna, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot maja in za pol odstotne točke manj kot junija lani. Po ocenah Statističnega urada RS je brezposelnih približno 47.000 oseb, starih med 15 in 74 let. Od tega je bilo 43 odstotkov moških in 57 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila junija 3,8-odstotna, med ženskami pa šestodstotna.
Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 317,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, skupno pa 319,5 milijona evrov poslovnih prihodkov. V letu 2021 na prihodke vpliva pandemija COVID-19, in sicer zaradi nižjih prihodkov iz naslova gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v našem mobilnem omrežju. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Skupina Telekom Slovenije dosegla dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) v višini 113,7 milijona evrov, kar je za en odstotek več kot v primerljivem obdobju leta 2020.
Dolžniški trgi - Dober mesec za obveznice
Mag. Rene Redžič
vodja področja upravljanja naložb
Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so se v juliju pomembno znižale, glede na začetek leta pa so manj kakovostne podjetniške obveznice in obveznice zunaj naložbenega razreda že v pozitivnem območju. Indeks evropskih državnih obveznic iBoxx € Sovereigns je v primerjavi z začetkom leta -0,8 odstotka nižje, indeks podjetniških obveznic iBoxx € Corporates pa je v enakem obdobju pridobil 0,7 odstotka. Inflacijska pričakovanja v evroobmočju so presegla predkrizne nivoje, a ostajajo omejena navzdol (pri 1,65 odstotka). Stopnja inflacije v evroobmočju se je sicer v juliju v primerjavi s preteklim mesecem zvišala za 30 bazičnih točk na 2,2 odstotka, jedrna inflacija pa se je znižala ter s koncem meseca znašala 0,7 odstotka na letni ravni.
Znotraj programa PEPP je ECB do konca julija 2021 odkupila za 1.263 milijard evrov obveznic, kar predstavlja dobrih 68 odstotkov od predvidenih odkupov v višini 1.850 milijard evrov. Odgovor ECB na zviševanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic je bil nekoliko povečan tempo odkupov obveznic v preteklih mesecih, namera je, da nakupi ostanejo povečani tudi v prihodnjih mesecih. Na julijskem zasedanju je ECB nekoliko spremenila svojo strategijo ter sprejela nov simetričen inflacijski cilj na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. S spremembo je ECB želela poudariti svojo odločenost, da bo še dalj časa ohranjala spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se dosegla ciljna raven inflacije.
Finančni trgi še zmeraj ocenjujejo, da je višja inflacija le prehodne narave. Vsaj tako lahko sklepamo iz zahtevanih donosnosti referenčnih 10-letnih obveznic, ki so se na primeru evropskih državnih obveznic pomembno znižale, na primeru ZDA pa ohranile na podobnem nivoju kot v preteklem mesecu, 1,24 odstotka. Takšen pogled na inflacijo dovoljuje centralnim bankam, zlasti ameriški, da ohranijo ohlapno monetarno politiko še nekaj časa. Julijsko zasedanje Feda tako ni prineslo večjih sprememb, fokus centralne banke ostaja trg dela in okrevanje na trgu.
